Na okrogli mizi je bilo mogoče slišati pozive k takojšnjemu pristopu k regulaciji tega pojava, ki je zdaj slab za delavce, škoduje pa tudi družbi in državi.

Predsednica ZSSS-ja Lidija Jerkič je na spletnem dogodku zveze z naslovom Platformno delo – sanjska fleksibilnost ali izkoriščanje najšibkejših? v uvodu izpostavila, da se platfomrno delo pojavlja kot nekaj, kar prinaša napredek, a je na drugi strani neregulirano in nepravično za voznike, raznašalce hrane, čistilke, skrbstvene delavce in druge, ki ga opravljajo.

Valentina Franca z ljubljanske fakultete za upravo je na okrogli mizi, ki je sledila, spomnila, da je platformno delo prisotno že deset let, razširilo pa se je po vsem svetu. Sama platformne delavce deli v tri skupine: neproblematične, ki tovrstno delo opravljajo poleg redne zaposlitve oz. imajo urejen socialni status, denimo čistilke, študenti, t. i. frajerje, ki imajo z naslova platform visoke prihodke in zato niso ogroženi, ter ranljive, ki jim je treba zagotoviti ustrezen pravni in socialni položaj.

Platformno delo predstavlja resna tveganja

Kot je dejal Andrej Zorko iz ZSSS-ja, je treba k širši razpravi o platformnem delu pristopiti nemudoma, saj "predstavlja tveganja, ki jih ne smemo podcenjevati". Med njimi je izpostavil odrekanje osnovnih pravic platformnim delavcem, vključno s pravico do organiziranja in kolektivnih pogajanj, prekarnost, nizko plačilo za opravljeno storitev, vse večjo intenzivnost in izjemno razdrobljenost dela, izključenost iz sistemov socialne varnosti, posebej pa tudi zdravstvena in varnostna tveganja. Z vidika družbe platformno delo po Zorkovih besedah predstavlja povečano tveganje za nelojalno konkurenco in socialni damping, z vidika države pa izostanek nekaterih prihodkov iz naslova davkov in prispevkov. ZSSS je zaradi nastalih razmer novembra že sprejela resolucijo o platformnem delu.

Nujen je ustrezen pravni okvir za platformno delo na nacionalni ravni, se je strinjala Saška Kiara Kumer iz Sindikata delavcev prometa in zvez pri ZSSS-ju. Boji se namreč, da bo Slovenija platformno delo naslavljala skozi posamezne zakone. Spomnila je na letošnje sprejetje sprememb zakona o prevozih v cestnem prometu, ki odpira možnost dela prek platform in odpira vrata multinacionalkam, kot je Uber. "Sledili bi lahko drugi parcialni zakoni in od našega delovnega prava ne bo več kaj veliko ostalo," je opozorila.

Zagotoviti je treba dostop do delavskih pravic

Tea Jarc iz Sindikata Mladi plus pri ZSSS-ju je ob temi izrazila zadovoljstvo, da je Evropska komisija pripravila predlog direktive za izboljšanje pogojev platformnih delavcev. Med ključnimi predlaganimi rešitvami vidi predpostavko, da se delavcu, ki izpolnjuje dve od petih meril, prizna delovno razmerje in z njim dostop do vseh delavskih pravic ter obrnjeno dokazno breme, kar pomeni, da mora neobstoj delovnega razmerja dokazovati platforma.

Predlagana direktiva platforme prepoznava kot delodajalce in jim tako nalaga plačevanje prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, narekuje spoštovanje nacionalnih okvirov in kolektivnih pogodb, prepoveduje odpuščanja na podlagi algoritma ter platformnim delavcem omogoča boljši socialni dialog in kolektivna pogajanja, je med drugim kot pomembno še podarila Jarc, ki se sicer zaveda, da bo pot do sprejetja in implementacije direktive dolga ter da bodo poskušale platforme, ki so prijavljene kot lobisti, pomembno vplivati na končno vsebino.

Prekarnost in nezakonite oblike dela

Na drugi strani pa predlog direktive skrbi sociologinjo in raziskovalko Majo Breznik. Kot je poudarila, bi ukrepi zajeli le pet od 28 milijonov platformnih delavcev v EU-ju, na ta način pa bi Evropska komisija ustvarila "neke posebne oblike dela", jih priznala, namesto da bi naslovila problematiko obstoječe zakonodaje.

V Sloveniji po njenih besedah ni več težava prekarnost, temveč nezakonite oblike dela, ki so se po finančni krizi zelo razširile in naj bi v njih delalo že pet odstotkov delovno aktivnih prebivalcev. S priznanjem plaformskega dela naj bi se lahko skupaj s sicer zakonitimi, a negotovimi oblikami dela širile še naprej.

Sindikalisti s problematiko seznanili Zorčiča

Predsednik parlamenta Igor Zorčič je ob svetovnem dnevu človekovih pravic sprejel predstavnike Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki so ga ob tej priložnosti seznanili s problematiko platformnega dela in svojo resolucijo na to temo. Kot je po srečanju dejala predsednica ZSSS-ja Jerkič, upajo, da bo to ena prvih tem po nastopu nove vlade.

Jerkič je v izjavi za novinarje po srečanju z Zorčičem pojasnila, da ZSSS vsako leto zaznamuje mednarodni dan človekovih pravic, pri tem pa si izbere temo, s katero želi opozoriti, da so tudi delavske pravice človekove pravice. Letos so si za to izbrali platformno delo.

Po njenih besedah gre za obliko dela, ki sili ljudi v opravljanje dela mimo pravic, ki jih sicer imajo delavci po zakonu o delovnih razmerjih. Večina platformnih delavcev je v tako delo prisiljena, ker nima drugih možnosti, je poudarila.
Jerkič je povedala še, da se v ZSSS-ju zavedajo, da je platformno delo prinesla nova tehnologija. Ne zavzemajo se za njegovo prepoved, temveč za ureditev, omejitev in pravičen odnos do teh zaposlenih, je dodala. Njihov ultimativni cilj je, da tudi platformno delo predstavlja delovno razmerje in da so platforme delodajalci z vsemi pravicami in odgovornostmi.

Jerkič: To bo ena prvih tem za novo vlado

Pogovorov z aktualno vlado na to temo ne pričakuje, saj se ji mandat izteka, poleg tega socialni dialog ne poteka. "Verjamem pa, da bo to ena prvih tem, ko se bo sestavila nova vlada in takrat računam tudi na razumevanje ministrstva za delo za to tematiko," je sklenila.

Zorčič se je strinjal, da platformno delo na državo "naslavlja določena vprašanja, ki bi jih bilo treba sistemsko rešiti". Kot je ocenil, je ta oblika dela po eni strani popularna tako pri delavcih kot potrošnikih, po drugi strani pa vnaša veliko negotovost glede pravic iz dela in prihodnosti vsakega od teh delavcev.

"Strinjam se z opozorjenim, da je treba to reševati na sistemski ravni. Mislim, da je dovolj že to, da se začne ozaveščati zakonodajno vejo oblasti," je menil. "Več kot skrajni čas je, da stopimo vsak korak naprej, se začnemo pogovarjati in iskati skupne rešitve," je dodal.

Na vprašanje, v katero smer naj bi šle te, pa je tako kot Jerkič odvrnil, "da se delo, ki izhaja iz platform, na sistemski oz. zakonski ravni skuša izenačiti z rednim delom, ki prinaša ugodnosti, nujno potrebne za vsakega človeka, ki dela".

Resolucija za poštene delovne pogoje

Iz resolucije Za poštene delovne pogoje v platformnem gospodarstvu, ki so jo v ZSSS-ju posredovali tudi medijem, medtem izhaja, da platformno delo pomeni nevarnost negativnega vpliva na trg dela, pravice zaposlenih delavcev ali kakovost dela ter na nepoštene poslovne prakse (nelojalno konkurenco), ki spodbujajo socialni damping. Slabo je za delavca, družbo in državo, verjamejo.

Prepričani so, da mora platformno delo temeljiti na načelu 'vsako delo šteje', "ob upoštevanju ustavnega načela, da je Slovenija socialna država". "To pa pomeni, da je treba pri iskanju rešitev oblikovati pristop, ki bo v prvi vrsti osredotočen na človeka, delavca," so zapisali.

Glede na to, da se pri platformnem delu v odnosu med platformo, delavcem in uporabnikom uporabljajo tehnologija in algoritmi, se bodo v ZSSS-ju zavzemali za zagotavljanje informacij o algoritmih, ki bodo zagotavljale preglednost, predvidljivost in pravično obravnavo oz. za vzpostavitev sistema, ki bi te algoritme obravnaval enako kot ustna in pisna navodila za opravljanje dela, ter zagotavljal stalen nadzor nad njimi. Želijo si tudi registra platform.

ZSSS se v resoluciji zavezuje tudi k trudu za uveljavitev načela, po katerem se platformni delavec šteje za zaposlenega delavca, vse dokler ni dokazano nasprotno. "Vsem delavcem v platformnem gospodarstvu je treba zagotoviti dostop do pravic iz delovnega razmerja ter ustrezne socialne zaščite," pišejo.

Prav tako pozivajo h krepitvi Inšpektorata RS za delo, da bo lahko pod drobnogled vzel tudi to področje, med drugim pa napovedujejo še dejavnejši pristop k sindikalni organiziranosti platformnih delavcev.