Slovenske železnice so prvih pet novih dizelmotornih vlakov Stadler prevzele že konec novembra. Novi potniški vlaki bodo vozili na dolenjski in kamniški progi, pa tudi na kočevski, ko bo po njej stekel potniški promet.

"Gre za najsodobnejše vlake za regionalne proge, kot jih poznamo v tem delu Evrope, ki dosegajo hitrosti do 140 kilometrov na uro. Vlaki ponujajo vse potrebno udobje, so prilagojeni za invalide in imajo dovolj prostora za kolesa," je ob prihodu vlaka v Ljubljano dejal generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes. Od 52 novih vlakov, ki jih bodo dobili v uporabo do leta 2022, bo 21 vlakov na dizelski pogon, 21 na električni pogon, 10 pa bo dvonadstropnih vlakov na električni pogon.

Slovenske železnice poleg tega nameravajo z dodatnimi razpisi kupiti še od 15 do 20 vlakov, da bi po končanem krogu posodobitve imeli več kot 70 novih vlakov, kar bo sicer predstavljalo dve tretjini celotnega voznega parka.

Del poti z novim vlakom, ki je zjutraj pripeljal iz Kamnika v Ljubljano, je opravil tudi minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, ki je ob tem poudaril pomen razvitega javnega potniškega prometa in posodobitve železniške infrastrukture.

Vrtovec, ki se je peljal od Kamnika do Domžal, je na Twitterju zapisal, da je razvit javni potniški promet visoko na lestvici prioritet ministrstva za infrastrukturo. "Veseli smo, da imamo danes možnost to tudi izkusiti," je dodal.

Skupna vrednost nakupa novih vlakov 320 milijonov evrov

Slovenske železnice in švicarski Stadler sta pogodbo za nakup prvih 26 novih potniških garnitur podpisala spomladi 2018, maja lani pa sta strani sklenili še pogodbo za nakup dodatnih 26 novih potniških vlakov. Skupna vrednost naročenih vlakov je 320 milijonov evrov brez DDV-ja.

Potovalni čas bodo po navedbah Slovenskih železnic skrajšali do 10 odstotkov. V prihodnjih letih se bo tako povečala pogostost regionalnih povezav z manj postanki in lokalnih vlakov z večjo zmogljivostjo, večja pa bosta tudi udobnost in zanesljivost samega prevoza.

Vsi novi vlaki bodo omogočali sodoben informacijski sistem, vtičnice za polnjenje telefonov, prenosnih računalnikov, samodejno klimatsko napravo ... Opremljeni bodo tudi z wifi-signalom, ki bo omogočil dostopanje do medmrežja.

Kora bližje gradnji dolgo pričakovanega ljubljanskega potniškega centra

Ključni deležniki so v Vili Podrožnik danes podpisali tudi memorandum o sodelovanju pri gradnji 387 milijonov evrov vrednega ljubljanskega potniškega centra.

"Cilj je izvesti ga v čim krajšem času, stroškovno učinkovito in pregledno," je ob tem poudaril minister Vrtovec in dodal, da Ljubljana na ta pomembni projekt čaka že 18 let. Projekt, ki je ocenjen na 387 milijonov evrov, obsega tri dele – gradnjo nove železniške postaje in pripadajoče tirne infrastrukture ter peronov, avtobusno postajo s parkirno hišo ter komercialni del.

Za prvi del bo odgovorna direkcija za infrastrukturo, za gradnjo avtobusne postaje bodo investitor Slovenske železnice, v komercialni del, ki obsega trgovsko in zabaviščno središče, poslovno stavbo ter hotel, pa bo vlagala družba Mendota Invest, katere ustanoviteljica je madžarska banka OTP.

Mestna občina Ljubljana bo skladno z načrtom razvijala javni del infrastrukture, ki se nanaša na sprejet prostorski načrt. Svoj del bo financirala na podlagi plačila komunalnega prispevka investitorjev. "To je izjemno pomemben projekt za Slovenijo in Ljubljano," se je strinjal ljubljanski župan Zoran Janković in se zahvalil vladi, ki je v državni prostorski načrt uvrstila tudi možnost poglobitve železnice skozi Ljubljano. "Upam, da bom doživel poglobitev železnice v Ljubljani, ne kot župan, ampak kot živ," je dejal.

Država bo sicer k projektu prispevala 109 milijonov evrov, del javne železniške infrastrukture pa bo sofinanciran tudi z evropskimi sredstvi. Zasebni investitor bo prispeval 250 milijonov evrov za zasebni del, Slovenske železnice pa bodo prispevale 28 milijonov evrov. Kot je dejal direktor Slovenskih železnic Dušan Mes, bodo denar delno pridobili iz lastnih sredstev, delno pa iz naslova posojil.

"Razmišljamo tudi o javno-zasebnem partnerstvu z Mendoto glede gradnje parkirnih hiš in avtobusne postaje. Glede tega se bomo predvidoma odločili v začetku prihodnjega leta," je dodal.

Predsednik uprave OTP banke Sandor Csanyi pa je ob podpisu memoranduma poudaril, da želi banka sodelovati pri razvoju slovenskega gospodarstva. "Želimo vlagati v njegovo prihodnost in verjamem, da bo sodelovanje uspešno," je dejal.

Znamka Emonika, ki projekt spremlja še iz časa javno-zasebnega partnerstva s Trigranitom, po Csanyijevih besedah ni najboljša, a je vseeno znamka, ki jo bodo novi vlagatelji nadaljevali. Upa, da bodo negativno konotacijo obrnili in bo projekt uspešen.