Eden prvih ukrepov protikoronske zakonodaje je bil subvencioniranje začasnega čakanja na delo, če podjetje zaradi motene dobave ali izpada naročil kot posledice epidemije ni moglo zagotavljati dela vsem zaposlenim. Merilo za pridobitev te pomoči je bilo najprej določeno pri 30-odstotnem padcu prihodkov v primerjavi s predkoronskimi časi, nato pa se je s podaljševanjem ukrepa ta delež postopoma zniževal. Konec junija letos se je ukrep iztekel.

Prav tako do konca junija je zavod za zaposlovanje izplačeval povračila nadomestila plač za delavce, ki jim je bila odrejena karantena oz. niso mogli prihajati na delo zaradi višje sile, denimo varstva otrok. Še v septembru medtem ostaja v veljavi ukrep delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanega polnega delovnega časa.

Za vse te ukrepe je zavod za zaposlovanje doslej izplačal 688,7 milijona evrov pomoči. Od tega je 31.735 delodajalcem povrnil nadomestilo plače za čas čakanja na delo za skupaj 215.055 zaposlenih, 10.104 delodajalcem je subvencioniral skrajšani delovni čas za skupaj 51.060 zaposlenih ter izplačal nadomestilo plače zaradi karantene ali višje sile 11.088 delodajalcem za skupaj 56.167 zaposlenih.

Na Fursu ugotavljajo, da bo moralo prejeto pomoč vračati nekaj več kot 25.000 različnih zavezancev v skupnem znesku 88,6 milijona evrov. To je približno 4,5 odstotka od skupaj nekaj manj kot dve milijardi evrov izplačane pomoči gospodarstvu.

Da bodo pomoč morali vračati, so večinoma izračunali prejemniki sami, so povedali na Fursu, kjer dodajajo, da prejete covidne pomoči, tako v kontroli kot v inšpekcijskih pregledih, preverjajo tudi njihovi uslužbenci.

Največ nepravilnosti pri čakanju na delo

Doslej so največ nepravilnosti ugotovili pri uveljavljanju oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost delodajalcev v povezavi z izplačili nadomestila plač zaposlenim na čakanju.

Nepravilnosti so odkrili tudi pri uveljavljanju delnega povračila nekritih fiksnih stroškov. Nekateri zavezanci so namreč zaprosili za pomoč, čeprav veljajo za podjetja v težavah, ki v skladu s šestim protikoronskim zakonom do tega ukrepa niso upravičena.

Inšpektorji nameravajo letos opraviti nadzor med drugim tudi nad izplačili kriznega dodatka, nadomestil povračil stroškov v zvezi z začasnimi ukrepi na področju infrastrukture ter nad porabo sredstev, ki so jih podjetja prejela za izvedbo antigenskih hitrih testov.

Vračilo prejete pomoči je sicer v skladu s sedmim protikoronskim svežnjem ukrepov mogoče v več obrokih, za kar se večina prejemnikov tudi odloči. Doslej so na Fursu prejeli okoli 4000 tovrstnih vlog, odobrili pa so jih že nekaj več kot polovico v skupnem znesku 7,2 milijona evrov.