Spor okoli Cimosa zavira realizacijo prodaje Cimosa družbi TCH Cogeme, ki je v lasti italijanskega sklada Palladio Finanziaria. Cimos je namreč v 90. letih prejšnjega stoletja pri Riječki banki najel za 20 milijonov evrov posojila, z obrestmi pa je ta dolg do danes narasel že na 50 milijonov evrov, ki ga zdaj zahteva hrvaška državna agencija za zavarovanje varčevalnih vlog in sanacijo bank (DAB).

Zaradi tožbe DAB-a proti Cimosu pa se zatika pri prodaji družbe. Italijani so zato zahtevali jamstvo države za plačilo morebitnih dosojenih obveznosti. Če Slovenija do konca meseca ne predloži zahtevanih jamstev oziroma ne sklene dogovora s Hrvati, naj bi Palladio Finanziaria odstopil od nakupa.

Blizu dokončnega dogovora?
Počivalšek in Marić sta po sestanku poudarila, da je Cimos, ki zaposluje več kot 4.000 delavcev, od tega 1.100 na Hrvaškem, pomemben za obe državi. Slovenija je hrvaški strani predstavila konkreten predlog, Počivalšek pa je poudaril, da bodo storili vse za rešitev Cimosa. Hrvaški bodo tako že v prihodnjih dneh poslali tudi pisno ponudbo.

Po neuradnih informacijah časopisa Finance bo DAB sprejel predlog za poravnavo terjatev do Cimosa, ki jih želi iztožiti. Kakšen natančno je predlog, še ni znano. Počivalšek sicer ni želel odgovoriti na vprašanje, ali ponudba pomeni tudi poravnavo terjatev. Marić je izjavil, da so danes dobili "naznanilo konkretne ponudbe", ki jo bo slovenska stran poslala tudi v pisni obliki, na njo pa se bodo v Zagrebu tudi odzvali. "Čeprav ministrstvo ne odloča neposredno o tem, bomo uresničili vse okoliščine, da bi dosegli končni dogovor. Verjamem v ta dogovor," je povedal Marić.

Dve ponudbi že zavrnjeni?
Hrvaška stran naj bi sicer zavrnila dve poravnalni ponudbi prihodnjih italijanskih lastnikov. V prvi naj bi Palladio Finanziaria DAB ne glede na izid tožbe ponudil 3,2 milijona evrov takojšnjega plačila, kar naj bi v Zagrebu označili kot odločno premalo. V drugi pa naj bi DAB-u ponudili, da bi postal 40-odstotni lastniki hrvaškega dela Cimosa. Poleg tega so bili Italijani hrvaškemu delu Cimosa po pisanju medijev pripravljeni še naprej zagotavljati naročila, plač zaposlenim ne zniževati, čez čas pa odkupiti 40-odstotni lastniški delež.

V reševanje, med drugim tudi s svojimi predlogi, sta se po pisanju medijev vključila tudi DUTB in SDH. Kot zadnja možnost se je v zadnjih dneh omenjala ta, da Slovenija pogodbeno jamči za plačilo odškodnine, če bo hrvaško sodišče odločilo v prid DAB-u. Težava pri tem naj bi bila, da bi tovrstno jamstvo Cimosu, katerega reševanje v zadnjih letih je ves čas pod budnim očesom Evropske komisije, pomenilo nedovoljeno državno pomoč.