strani pa tudi strah, da se obdobje poceni denarja počasi končuje.

Ameriška centralna banka je diskontno obrestno mero, po kateri si poslovne banke posojajo denar od centralne banke, zvišala za 0,25 odstotne točke, na 0,75 odstotka. Poteza je malce presenetila analitike, ki so sprva pomislili, da to pomeni tudi skorajšnje zvišanje ključne obrestne mere, ki je zaradi gospodarske krize na ničelni ravni. Fed zagotavlja, da bo tako ostalo še nekaj časa. Delniški trgi mu očitno verjamejo, saj so se delnice v Evropi in ZDA kljub slabšemu začetku dneva v petek podražile. Vlagatelji v višji diskontni obrestni meri vidijo dokaz, da gospodarstvo res dobro okreva, zato jih za zdaj še ne skrbi, da se bodo stroški zadolževanja slej ko prej zvišali.

Nizka inflacija, zlasti osnovna
Newyorški indeks Dow Jones je v petek porasel za desetino odstotka, v vsem tednu pa za tri odstotke, kar je največji tedenski pribitek v letu 2010. Pri banki Morgan Stanley so priporočili nakup številnih bančnih delnic, pozitivno pa je učinkoval tudi podatek o nizki inflaciji v trgovini na drobno (CPI-indeks), kar utrjuje prepričanje, da se Fedu ne bo mudilo pri višanju obrestne mere. Osnovna inflacija (brez upoštevanja hrane in energentov) je bila celo prvič po 27 letih negativna. Dan prej objavljeni podatek o kar 1,4-odstotni januarski inflaciji pri proizvajalcih (PPI-indeks) ni bil tako ugoden. Očitno se morajo podjetja sprijazniti z višjimi cenami, ki pa jih zaradi težkega gospodarskega položaja za zdaj še nočejo prevaliti na končnega kupca.

Lepa rast dobičkov v zadnjem četrtletju
Medtem se sezona objavljanja poslovnih rezultatov počasi končuje. Od 500 podjetij, vključenih v širši delniški indeks S & P 500, jih je 422 že razkrilo bilance. Kar 72 odstotkov podjetij je preseglo pričakovanja analitikov, le 18 odstotkov pa jih je sporočilo slabše dobičke od pričakovanj. V zadnjih 16 letih je v povprečju 61 odstotkov podjetij preseglo pričakovanja. Zadnje četrtletje je prineslo opazno rast dobička, ki je bil v povprečju za kar 212 odstotkov višji kot v zadnjem trimesečju leta 2008. V prvem letošnjem četrtletju naj bi bila rast dobičkov ameriških korporacij v povprečju 36,9-odstotna, v preostalih dveh četrtletjih leta 2010 pa še naprej dvoštevilčna.

V Evropi najboljši teden po juliju
Tudi preostale svetovne borze so zadnji teden okrevale in na tedenski ravni dosegale drugi zaporedni teden rasti, kar se ni zgodilo od novembra. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 se je povzpel celo za štiri odstotke, kar se ni zgodilo od lanskega julija. Vlagatelji so bili v petek veseli nizke januarske inflacije v ZDA, kar je dokaz, da se gospodarstvo ne pregreva, največ pa so pridobile delnice finančnih in živilskih podjetij. Nestle je z objavo lanskih rezultatov presegel pričakovanja, prav tako pa tudi za letos ne skriva velikih ambicij. Med makroekonomskimi novicami omenimo, da je bil februarski indeks nabavnih menedžerjev v evroobmočju kljub slabši predstavi storitvenega sektorja februarja tako spodbuden, kot že dve leti in pol ne.

Nafta ta teden porasla kar za 7,7 odstotka
Cene lahke nafte so v petek dosegle 80 dolarjev, čeprav je bil objavljen podatek, da so se zaloge črnega zlata v ZDA v prejšnjem tednu povečale za 3,1 milijona sodov. Očitno so vlagatelji bikovsko razpoloženi zaradi spodbudnih poročil o gospodarskih razmerah, na višje cene pa so vplivale tudi stavka na Totalovih rafinerijah v Franciji in novice, povezane z iranskim jedrskim programom. V zadnjem tednu se je cena lahke nafte povzpela kar za 7,7 odstotka, čeprav dolar ni izgubljal. Prav nasprotno, ameriški zelenec je v primerjavi s košarico valut dosegel osemmesečni vrh.

Ljubljana spet ni sledila rasti evropskih borz
Slovenski borzni indeks se je v zadnjem tednu znižal za 2,2 odstotka. Najbolj, za skoraj šest odstotkov, se je znižal enotni tečaj Mercatorjevih delnic, s katerimi je bilo sicer zelo malo prometa. V petek celo ni bil sklenjen niti en posel. Teden prej se je tečaj "soseda" krepil, saj so špekulantje upali, da bo konzorcij bank prodal 36-odstotni delež v Mercatorju, toda NLB in Banka Celje sta v začetku tedna odstopila od prodaje. Pozitivnih premikov je bilo malo. Delnice Save so se v vsem tednu podražile za tretjino odstotka, tečaj Istrabenza pa se je zvišal za 14 odstotkov. Pivovarna Laško je objavila lanske rezultate, izgube je bilo za 40 milijonov evrov.