Povečini pa so si gospodarstveniki enotni v stališču, da je pomoč premajhna in da če drugih ukrepov ne bo, lahko do konca leta pričakujemo številne stečaje podjetij.

V gospodarstvu pomoč države v višini 40 milijonov evrov, ki jih bo namenila za subvencioniranje stroškov elektrike in plina, sicer pozdravljajo, a ta pomoč skoraj zagotovo podjetjem ne bo pomagala preživeti. Odstotek subvencije – zdaj je predviden v višini 30 odstotkov – je odločno prenizek, opozarja Iztok Krivec iz Celjskih mesnin. "Seveda bo treba najprej, to najlažje naredimo, dvigniti odstotek s 30 na vsaj 50, 60 odstotkov, potem pa zelo hitro razmisliti in uvesti energetsko kapico," je povedal.

Sorodna novica Enočlanska socialno ogrožena gospodinjstva bodo prejela 200 evrov, tričlanske družine 432 evrov

Samo v Celjskih mesninah so julija lani za stroške elektrike plačali 60.000 evrov, račun za letošnji julij pa je 450.000 evrov, podobno je pri plinu, dodaja Krivec. Podjetja teh stroškov ne bodo zmogla, rezerv ni več.

Na slabšem bodo tudi potrošniki, opozarja Marjan Batagelj iz Postojnske jame, in poudari vidik žičnic, kjer je glavni strošek prav električna energija. "Ta subvencija tega zagotovo ne bo pokrivala, da bi smučišča se odločala, ali bodo sploh obratovala v neki sezoni ali ne, mislim, da tukaj, bodo podjetja morala iskati svojo lastno pot. Tako morda kot pri Postojnski jami, kjer smo se odločili, da bomo zgradili sončno elektrarno in postali samooskrbni," je pojasnil.

Avtoprevoznik Peter Pišek pa pričakuje: "Vlada naj refundira ceno dviga iz normalne cene, ki je bila pred enim letom, in naj pove, koliko bo kdo dobil. Ne zdaj pozitivno, negativno poslovanje, izkazovanje bilanc, saj tega ne razumem. Mi smo imeli že pri covidu takšen problem, da bi morali vračati te pomoči. Vlada naj se odloči, ali bo pomagala gospodarstvu ali pa ne bo pomagala brez birokratskih zapletov."

Gospodarstveniki še ocenjujejo, da bi v primeru nezadostnih pomoči zaradi energetske draginje lahko do konca leta propadla kar tretjina podjetij.