Februarska mesečna inflacija je bila v ZDA na ravni potrošnikov (indeks CPI) 0,4-odstotna, na ravni proizvajalcev (PPI) pa 0,6-odstotna oziroma pol manjša, če izločimo vpliv hrane in energentov. Obe številki sta rahlo nad pričakovanji, tako da se Fedu verjetno ne bo mudilo z zbijanjem obrestnih mer, sploh ker je gospodarstvo še vedno v dobri kondiciji. Člani ameriške centralne banke se bodo naslednjič na dvodnevnem sestanku zbrali že ta torek, skoraj zagotovo pa še ne bodo spreminjali obrestnih mer, ki so trenutno na 17-letnem vrhu. Pomembnejše bo zato spremljati besede guvernerja Jeroma Powlla in razbrati, kdaj se bo to zgodilo. Večina stavi na junijsko zasedanje.

Nvidia prispevala 20 odstotkov k letošnji rasti S & P-ja
Borze si želijo nižjih obresti, za podjetja to pomeni ugodnejše zadolževanje. Predvsem na tehnološka podjetja, ki se še razvijajo, nižje obresti vplivajo blagodejno, medtem ko za velika (in malo zadolžena) podjetja, ki ustvarjajo visok denarni tok in v zadnjem letu "letijo" na krilih umetne inteligence, to niti ni kakšen pomemben dejavnik. Poglejte si samo rast Nvidiinega dobička in tečaja delnic (lani +230 %, letos dodatnih 82 %). Analitiki pri Barclayju pravijo, da je Nvidia prispevala 20 odstotkov k rasti indeksa S & P 500 (ta je v torek postavil novo rekordno vrednost) in da je zato rast S & P-ja še bolj skoncentrirana kot lani. Izrazit odboj od oktobrskega dna (S & P je od takrat pridobil 25 odstotkov) jih sicer nekoliko skrbi, a dolgoročno naj bi bila rast vzdržna.

Nvidia vse dražja, a vendarle – ugodneje ovrednotena
Tri razloge poudarjajo pri Barclaysu kot tiste, ki "zagotavljajo" nadaljnjo rast delniških indeksov. Menijo, da vrednotenja niso tako visoko, kot bi mislili. Tudi če je Nvidia ob izjemni rasti delnic postala več kot dva bilijona dolarjev vredno podjetje, se je multiplikator dobička (P/E) zaradi noro uspešnega poslovanja Nvidie močno znižal. Podobno velja za preostala velika tehnološka podjetja. Vprašanje, ali to res drži –družba LSEG Datastream sporoča, da se z delnicami iz družine Veličastnih 7 trguje pri 33-kratniku pričakovanega dobička v naslednjih 12 mesecih, kar je več kot ob koncu leta 2022, ko je bil P/E pri vrednosti 26.

Apple in Tesla ne plavata več s tokom
Drugič, nadaljujejo pri Barclaysu, makroekonomska slika je ugodna, ameriška brezposelnost naj bi vrh dosegla pri vsega štirih odstotkih, pri čemer sploh ni zaznati kakšnih izgub delovnih mest. In še en razlog je, zakaj bi lahko letos svetovne borze nadaljevale rast: zelo redko se zgodi, da bi po tako dobrem začetku leta indeksi obrnili smer. Še več, kar nekaj sektorjev in tudi geografskih območij je še, kjer se indeksi sploh še niso razcveteli. Bo pa očitno marsikaj odvisno od predstave delnic iz Veličastnih 7. Tečaji Appla in predvsem Tesle (letos minus 34 % – nobena delnica v indeksu S & P 500 ni izgubila več!) sta trenutno že pod 200-dnevnim drsečim povprečjem. Če se jima bo pridružila še kakšna delnica, bo to opozorilni signal, pravijo pri banki Citigroup.

Krka končno višje kot ob noriji leta 2007
Priložnosti so tudi v Evropi. Vseevropski delniški indeks STOXX 600 se lahko "pohvali" že z osmim zaporednim tednom rasti, kar je tudi posledica umirjanja evrske inflacije, ki bi se lahko v drugi polovici leta zelo približala ciljnima dvema odstotkoma. ECB bi zato lahko depozitno obrestno mero letos z rekordnih štirih odstotkov znižal na tri odstotke in nato do sredine leta 2025 na 2,25 odstotka. Veter v jadra ima še naprej tudi Ljubljanska borza, kjer je indeks SBITOP letos pridobil že 17 odstotkov. Če je v prvih dveh mesecih močno navzgor potegnila Nova Ljubljanska banka, je zadnje dni opaziti lepo rast Krkinih delnic. Končno je padel rekord iz 28. decembra 2007, ko so bile Krkine delnice ob balonu, ki je napihoval domače delnice, vredne dobrih 124 evrov. V petek so zaključile pri 129 evrih, letos so se tako podražile za 16 odstotkov.

V domačih vzajemnih skladih prvič več kot pet milijard evrov premoženja
Lanski dobiček Krke je bil s 313,7 milijona evrov nekoliko višji od prvih ocen, a še vedno 14 odstotkov nižji kot leta 2022. To je predvsem posledica padca ruskega rublja, dobiček iz poslovanja (EBITDA) se je zvišal za tri odstotke, na 504,2 milijona evrov. Kakšna bo letošnja dividenda, še ni znano, skoraj zagotovo bo spet višja kot lani, verjetno približno sedem evrov na delnico. Petrolove delnice so po objavi lanskih rezultatov (36,6 milijona evrov čistega dobička) pri 27,4 evra dosegle najvišjo točko po finančni krizi 2008. Veseli tudi, da se je letos promet na Ljubljanski borzi opazno zvišal, februarja je bil celo za 78 odstotkov višji kot v lanskem februarju. Dodajmo še, da je v vzajemnih skladih, ki jih upravljajo slovenske družbe za upravljanje, prvič v zgodovini več kot pet milijard dolarjev sredstev.

Pred letom dni je bil bitcoin še precej pozabljen ...
Bitcoin je v četrtek skoraj dosegel 74 tisoč dolarjev, nato je konec sledilo unovčevanje dobičkov in volatilno trgovanje, večinoma pod mejo 70 tisoč (v noči na nedeljo je tečaj padel na 65 tisoč). Vse več malih vlagateljev je prepričanih, da je nadaljnja rast neizogibna, kar je naivna predpostavka, v preteklosti že mnogokrat usodna (pri različnih tipih naložb). Psihologija vlagateljev je res nenavadna. Ko je bitcoin padel pod 20 tisoč dolarjev, se nihče ni zmenil zanj, zdaj, ko je trikrat dražje, menijo, da je to najboljša naložba. Ko je bila lani maja objavljena Gallupova raziskava ameriškega javnega mnenja, je zgolj štiri odstotke vprašanih menilo, da je bitcoin najboljša dolgoročna naložba. Predvsem v starostni skupini od 18 do 49 let je bil upad zanimanja za bitcoin (po njegovih padcih v letu 2022) očiten. Na vrhu te ankete so, mimogrede, že od leta 2013 nepremičnine – za 38 odstotkov vprašanih Američanov so bile najboljša dolgoročna naložba, sledi zlato (25 odstotkov), delnice so bile "zanimive" le za 15 odstotkov vprašanih.

... letos pa je spet zelo vroč
Kot rečeno, je bila zadnja raziskava narejena lani spomladi, ko je bil bitcoin malo nad 20 tisoč dolarji in je šele dobival zalet. Stvari so se medtem močno spremenile in zanimivo bo videti, kaj bo Gallupova raziskava pokazala letos. Bitcoin je namreč na velika vrata prišel na Wall Street, potem ko so regulatorji januarja odobrili spot ETF-sklade na bitcoin. Prilivi v te novoustanovljene sklade so izjemni, pred dnevi se je tudi zgodilo, da je bilo v enem dnevu za več kot milijardo dolarjev prilivov, kar je ekvivalent več kot 14700 bitcoinov. Upravljavec premoženja BlackRock je imel v tem rekordnem dnevu največji delež (849 milijonov dolarjev prilivov). Njihov ETF-sklad s kratico IBIT ima zdaj v portfelju že več kot 200 tisoč bitcoin v vrednosti približno 15 milijard dolarjev.