Maloprodajne družbe so imele v prvem polletju 7,3 milijarde kun (986 milijonov evrov) prihodka in 234 milijonov kun (31,62 milijona evrov) bruto izgube iz poslovanja. Primerjave za lani še ni, ker revizija lanskega poslovanja še ni končana.

Kot je izredni pooblaščenec hrvaške vlade v Agrokorju Ante Ramljak zapisal v poročilu za obdobje od 11. julija do 10. avgusta, je bilo v preteklem obdobju začetih več sodnih postopkov in postopkov izvršbe proti Agrokorju in povezanim podjetjem.

Med njimi je tudi postopek izvršbe, ki ga je ruska banka Sberbank v Sloveniji sprožila v zvezi z Agrokorjevim deležem v Mercatorju in deležem družbe Jamnica v družbi Jamnica Mineralna voda. Potem ko je bil postopek imenovanja izredne uprave v Agrokorju v Sloveniji priznan kot tuji postopek zaradi insolventnosti, je Ramljak predlagal prekinitev izvršb, a sodišče o tem še ni odločilo. Sberbank je tudi zahteval, da se z začasno odredbo prepovesta odtujitev in obremenitev teh deležev.

Prav tako še ni znana odločitev sodišča glede pritožb, ki so jih na sklep o priznanju postopka izredne uprave v Agrokorju v Sloveniji vložile Republika Slovenije ter dve pravni osebi iz sistema Sberbank.

Sberbank je poleg tega začel več postopkov izvršbe v Srbiji proti Jamnici zaradi njenega lastništva v družbi MG Mivela in proti Konzumu zaradi lastništva družbe Idea. Ramljak je ob teh postopkih vložil zahtevo za priznanje postopka nad Agrokorjem tudi v Srbiji. Za priznanje postopka si Ramljak zavzema tudi v Veliki Britaniji.

Drugi postopki se nanašajo na finančne obveznosti do drugih upnikov, ki izvirajo iz menic ali dogovorov o posojilih. Med njimi so postopki na sodiščih v Črni gori ter trije postopki arbitraže v Londonu. Ramljak je zaprosil za pravno mnenje za vsakega od postopkov in je v stiku z upniki.

Nerevidirani podatki o prvem polletju
Družbe maloprodaje in veleprodaje (Konzum, Tisak, Konzum BiH, Velpro centar in Velpro BiH) so ustvarile 7,3 milijarde kun (986 milijonov evrov) prihodka in 234 milijonov kun (31,62 milijona evrov) izgube pred obrestmi, davki, razvrednotenjem in amortizacijo (EBITDA).

Poslovanje maloprodajnih družb je sezonskega značaja, dobičkonosnost v prvih dveh četrtletjih leta je nižja, družbe najboljše rezultate dosegajo med poletno turistično sezono, pravi Ramljak in dodaja, da je imelo področje maloprodaje in veleprodaje pred imenovanjem izredne uprave velike težave z likvidnostjo, zaradi česar družbe niso poravnavale obveznosti in imele težav pri nabavi blaga in najemanju storitev. Posledica so bile nizke ravni zalog, negativno dojemanje družb na trgu in znaten padec števila kupcev. Po imenovanju izredne uprave se je stanje stabiliziralo, število kupcev in povprečna vrednost košarice pa se bližata ravnem iz prejšnjih let.

Najpomembnejša trgovska družba Konzum je imela 4,2 milijarde kun (570 milijonov evrov) prihodka in 75 milijonov kun (10,14 milijona evrov) negativnega EBITDA.

Živilska podjetja (Jamnica, Roto dinamic, Sarajevski kiseljak, Ledo, Frikom, Ledo Čitluk, Zvijezda, Dijamant in PIK Vrbovec) so imela nekaj manj kot štiri milijarde kun prihodka (540 milijonov evrov) in 521 milijonov kun (70,41 milijonov evrov) EBITDA. Kmetijska podjetja (Belje, PIK Vinkovci, Vipuk in Agrokor Trgovina) pa so ustvarila 1,35 milijarde kun (180 milijonov evrov) prihodka in 141 milijonov kun (19,06 milijonov evrov) EBITDA.

Ramljak navaja, da bo povzetek revidiranih podatkov za leto 2016 vključen v enega od naslednjih poročil, ko bodo dostopni. Nerevidirani podatki za leto 2016 namreč niso zanesljivi, je znova poudaril.

Sestanki z najbogatejšim Madžarom
Izredni upravitelj Agrokorja se je po pisanju hrvaškega časnika Jutarnji list z začetka tedna nedavno sestal z najbogatejšim Madžarom Sandorjem Csanyijem, ki je med drugim največji lastnik banke OTP in ki naj bi bil v zelo dobrih odnosih z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Prodaja delov Agrokorjevega koncerna ni mogoča pred oblikovanjem stalnega upniškega odbora, bi pa lahko Csanyi Ramljaku predstavil svoje načrte in morebiten interes za Agrokorjeve družbe. Kot je pisal časnik, Csanyi ni skrival velikega interesa za nakup družbe Belje, zanimala pa naj bi ga tudi vila v Medveji in poliklinika Aviva.

Mercator se vrača v BiH
Glede poslovanja v BiH-u je Ramljak v poročilu zapisal, da je dosežen dogovor, da bo Mercator od Konzuma nazaj prevzel 83 prodajaln in da se bo tako znamka Mercator v prihodnjih mesecih vrnila na trg BiH-a. Preostalih 176 trgovin v BiH-u bo ostalo pod družbo Konzum BiH. Mercator bo imel tako po načrtih sedem lastnih trgovin skupne površine okoli 24.700 kvadratnih metrov in 76 trgovin v najemu skupne površine okoli 41.700 kvadratnih metrov, Konzum pa 16 lastnih prodajaln površine 8.900 kvadratnih metrov in 160 prodajaln v najemu površine 108.200 kvadratnih metrov. Podrobnosti glede teh transakcij še usklajujejo, o napredku bo Ramljak poročal v naslednjem mesečnem poročilu.