»Ne bom dovolila, da bi me kdor koli prinesel okoli, še najmanj pa banka. Banka, ki mora biti dober gospodar denarja svojih komitentov. Zato bom vložila odškodninsko tožbo.« Tako svojo zgodbo v joku začenja nekdanja bančna uslužbenka Vanja Pondrk. Leta 2005 je pri Novi kreditni banki Maribor najela 72 tisoč evrov stanovanjskega posojila, vezanega na švicarski frank, saj za evrskega ni bila posojilno sposobna. »Povedali so mi, da je to dobro posojilo in da se nimam česa bati, saj je frank močna in stabilna valuta.« Denar ji je banka na račun nakazala v evrski protivrednosti. »Ravno zato mi niti v sanjah ni prišlo na um, da bi se lahko glavnica v frankih zvišala. Zame je to bistven podatek, ki pa mi ga nikoli niso povedali.«

Po desetih letih rednega odplačevanja je sledil šok: 15. januarja 2015 je švicarska centralna banka odpravila zgornjo mejo vrednosti franka pri 1,20 franka za evro. Čeprav je Vanja Pondrk do takrat odplačala že 47 tisoč evrov posojila, 30 tisoč glavnice in 17 tisoč obresti, je mesečni obrok čez noč s 400 narasel na 620 evrov, njen dolg do banke pa je naenkrat spet znašal 65 tisoč evrov. Ker posojila ni več zmogla odplačevati, se je odločila za najem novega posojila v evrih. »Odlašala sem, a na koncu nisem več zmogla plačevati tako visokih obrokov. Tudi moje zdravje je načeto, to so veliki stresi. Na jok mi gre, ko to govorim.« A zgodbe so še veliko bolj tragične.

»To je ropanje družin«
Ko je Ljubljančanka, njene podatke hranimo v uredništvu, leta 2007 s soprogom želela najeti posojilo za rešitev stanovanjskega vprašanja, je bila edina možnost najem posojila, vezanega na švicarski frank. »Za evrsko posojilo nisva bila sposobna. Hodila sva od banke do banke, vsi so zatrjevali, da je ponudba kreditov v frankih zelo ugodna, zelo dobra, zelo varna. Nikoli ni nihče omenil kakšnega valutnega tveganja.« Tako sta pri Novi Ljubljanski banki (NLB) sklenila dve posojilni pogodbi v skupni višini 155 tisoč evrov in posojilo redno odplačevala, dokler soprog ni ostal brez službe. »Začela sva zaostajati s plačilom, mogoče obrok ali obrok in pol. Ne enkrat, večkrat sva šla na banko. Niso naju slišali. Želela sva konverzijo kredita v evrskega, a so rekli, da se to ne splača,« nadaljuje sogovornica. Ker posojila nista redno odplačevala, je NLB terjatev do njenega moža v paketu z drugimi slabimi posojili prodala švicarski družbi DDM Holding. Ta je kmalu začel postopek izvršbe. »Ker sem jaz solidarnostni porok možu, so za njegov celotni dolg bremenili mene. Rubili so vse: stanovanje, premičnine, plačo.« Po desetih letih odplačevanja je družina s sedemletnim otrokom ostala brez doma in z astronomskim posojilom, saj si novi upnik s prodajo na dražbi terjatve ni poplačal v celoti. Ljubljančanka in njen soprog sta zato razglasila osebni stečaj. A njuna zgodba še zdaleč ni edina. Kot nam je povedala Anita Ogulin z Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje, se s problemom deložacij, ki so posledica prodaje terjatev bank švicarski družbi, srečujejo vsak dan. »Imamo primer banke, ki je terjatve prodala. Kot so izvedele družine, celo po bistveno nižji vrednosti. Tisti, ki je njihove terjatve kupil, pa jim je zaračunal 100 odstotkov več, kot je znašal njihov dolg. Tako da tukaj prihaja do ropanja družin, ljudi, ki so najeli posojilo samo zato, da rešujejo svojo eksistenco oziroma zato, da otrokom omogočajo eksistenco.«

Inštitut za ustavno pravo: položaj posojilojemalcev je nesprejemljiv
Ugledna pravnika, dr. Ciril Ribičič in dr. Boštjan M. Zupančič, sta v obsežnem pravnem mnenju ugotovila, da je položaj posojilojemalcev v švicarskih frankih moralno, civilnopravno, kazenskopravno in ustavnopravno nesprejemljiv. Izpostavila sta vprašanje neupravičene obogatitve bank in kazenskopravno vprašanje odgovornosti vodilnih oseb v bankah za goljufijo. »Ko sem to od daleč spremljal, sem rekel, v redu, imamo pač kapitalizem. Nekdo, ki si je izbral tako posojilo, je vedel za tveganje. Ampak ko se to od blizu pogleda, vidimo, da ni bilo tako,« pravi dr. Ciril Ribičič s Pravne fakultete v Ljubljani. V pravnem mnenju je med drugim mogoče prebrati, da je v primeru posojil v švicarskih frankih šlo za škodljiva posojila, pri katerih so posojilojemalci prevzeli nesorazmerno oz. celotno tveganje. Banke so po mnenju obeh avtorjev pravnega mnenja z zavajajočim oglaševanjem zlorabljale svoj položaj. Čeprav v Sloveniji doslej še nobena sodba zaradi posojil v švicarskih frankih ni pritrdila posojilojemalcem, Ribičič pravi, da bi lahko prišlo do presenečenja tako na ustavnem kot pozneje tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice. »Tam pa na zatožni klopi kar naenkrat ne bodo več banke, ampak država Slovenija. Zato mora država oceniti, kdo je odgovoren za posledice, do katerih je prišlo. Te lahko namreč pred Evropskim sodiščem privedejo do pilotne sodbe s hudimi moralnimi in zlasti finančnimi posledicami za državo,« še meni Ribičič in dodaja, da bi bil poseg z zakonom za državo najenostavnejši in najcenejši način rešitve problema. Tudi ekonomist dr. Bogomir Kovač z Ekonomske fakultete v Ljubljani meni, da bi problem morali rešiti doma. "Ko gre za veliko prizadetih ljudi, to ni več problem individualnega odnosa komitenta do banke, ampak postaja to problem banke, bančnega sistema in konec koncev regulatorjev ter države."

NLB terjatve prodal z 80-odstotnim popustom?
Po naših informacijah je NLB terjatve do fizičnih oseb prodal s kar 80-odstotnim popustom, kar se Alji Pestar, predsednici Združenja Frank, zdi škodljivo »najmanj z vidika negospodarnega ravnanja državne banke«. Iz NLB-ja so nam sporočili, da so bile v svežnju prodanih terjatev »le tiste terjatve do fizičnih oseb, katerih pogodbe so bile odpovedane, torej v celoti zapadle«. Podrobnosti dogovora s kupcem niso želeli javno komentirati, ker da jih dogovor zavezuje k zaupnosti. »Vse stranke smo o odstopu terjatev in z njim povezanih postopkih pravočasno obvestili. Prav tako smo vsem strankam vedno in kadar koli, to je tudi po prenosu terjatev, pomagali pri usklajevanju stanj, plačil, pojasnjevali obračune in zanje urejali reklamacije.« Mnogi poznavalci se sprašujejo, zakaj Nova Ljubljanska banka v v primeru, ko posojilojemalci niso več odplačevali posojila, ni sama izpeljala postopka izvršbe, saj bo tako lahko za terjatve iztržila več. Dr. Ciril Ribičič meni, da je iz takšnega ravnanja »na nek način razvidno, če to prodajate drugim in še po relativno nizki ceni, niste zelo gotovi v svojo argumentacijo in v svoj prav«. Dr. Bogomir Kovač pa meni, da gre pri tem z vidika osnovnih vrednot, ki bi morale biti izhodišče za pogodbeno delovanje med komitentom in banko, za neodgovorno dejanje banke. »V pravnem smislu bo pa skoraj zagotovo prišlo do mednarodnih razsodb in z veliko verjetnostjo lahko zopet računamo, da bodo te šle v škodo Nove Ljubljanske banke oziroma same države Slovenije.« Pri NLB-ju naj bi se za prodajo terjatev z visokim diskontom odločili zato, da so banko pred prodajo očistili slabih posojil. Na naše vprašanje, koliko je bilo prodanih posojil, vezanih na švicarski frank, nam niso odgovorili. Po naših neuradnih informacijah pa naj bi bilo takih posojil manj kot deset.

Gre za evropski problem
Posojila v švicarskih frankih niso le slovenski, ampak evropski problem. In medtem ko so v nekaterih državah kmalu po sprostitvi tečaja švicarskega franka problem rešili v korist posojilojemalcem, se v večini evropskih držav že leta neuspešno bojujejo proti nepoštenim posojilnim pogodbam. Predstavniki združenj posojilojemalcev iz različnih držav so se tako sredi maja dobili na konferenci v Barceloni, kjer so ugotovili, da gre za evropski problem, ki pa ga vsaka država rešuje po svoje. Čeprav bi bankam prva morala stopiti na prste država, so oškodovani posojilojemalci v večini primerov primorani iskati pravico na sodišču. »Banke so nas goljufale na enak način, v Evropski uniji pa očitno veljajo dvojna merila,« je poudarila predsednica španskega Združenja Asufin, ki je tudi organiziralo srečanje in dodala: »V Španiji moramo, denimo, na sodišča, da dobimo denar nazaj, regulatorji niso naredili ničesar. Na Otoku pa je drugače. Britanski državljani imajo finančnega regulatorja, ki je rekel: Banka Santander, to, kar si naredila, ni v redu, prodala si kompleksen finančni produkt neprofesionalnim vlagateljem, zato moraš plačati kazen in ljudem vrniti denar. V Španiji pa se tej banki ni zgodilo nič. Tako kot so naredili v Veliki Britaniji, bi morali narediti v vseh evropskih državah. Bankam kazen, posojilojemalcem pa denar nazaj!« Tudi v Franciji se v zvezi s posojili v švicarskih frankih dogajajo veliki preobrati, posebej po aferi Helvet Immo, v katero je bila vpletena banka BNP Paribas, ki je prodala več kot 4600 teh posojil. Na višjem sodišču je konec marca prišlo do pomembne sodbe, v kateri je navedeno, da bi morala banka zavarovati posojilojemalce in jih seznaniti s tveganjem, ki so ga prevzeli nase s podpisom posojilnih pogodb v tuji valuti. Sodišče je poleg tega odločilo, da je šlo za nepošten ponudbo, saj je celotno tveganje prevzel posojilojemalec, in presodilo, da se mora posojilo pretvoriti po tečaju na dan sklepanja pogodbe. Prve dni aprila je državni tožilec podal ovadbo zoper odgovorne v banki BNP Paribas.

V Sarajevu posojilojemalci zasedli poslovalnico banke Addiko
V Bosni in Hercegovini je posojila v švicarskih frankih najelo več kot devet tisoč ljudi, vsi v takratni Hypo banki. Doslej je bilo vloženih 3.600 tožb, tretjina jih je bila na prvi stopnji rešenih v korist posojilojemalcev, vendar so zadeve po pritožbi banke obtičale na višjem sodišču. Trenutno je sicer v parlamentarnem postopku Zakon o konverziji švicarskih kreditov v domačo valuto po tečaju na dan najema posojila. Da bi stvari pospešili, so člani Združenja Švicar pred nekaj dnevi zasedli poslovalnico Addico banke v središču Sarajeva. »To je opomin, tako banki kot tudi državnim institucijam. Zaradi teh posojil je bilo že 24 samomorov, tisoč ljudi je na robu preživetja, vsak dan prihaja do izvršb na nepremičnine, ljudje pa so zaradi tega ostali na cesti,« je povedal Kemal Duraković iz Združenja Švicar.

Bo Slovenija vendarle prepoznala, da je šlo za toksični proizvod, kot trdita ugledna pravnika? Je šlo za neupravičeno bogatenje bank? Bodo bančniki odgovarjali za goljufijo? Kolikšna je za banke cena človeškega življenja? Kako to problematiko rešujejo drugje po Evropi? Če bo prišla zadeva pred Evropsko sodišče za človekove pravice in bo sodišče odločilo v korist kreditojemalcev, bo breme nepoštenega ravnanja bank nosila država, banke pa se bodo izmazale. Bomo davkoplačevalci morali plačati za napake bank? Podrobnosti v Posebni ponudbi, v torek, 13. junija, ob 17.28 na prvem programu Televizije Slovenija.