Zato bodo podali prijave na ustrezne institucije, obenem bodo pristojnim inšpekcijskim službam podali prijave zoper javne uslužbence, ker niso ugotavljali dejanskega stanja, so sporočili iz AAG.

AAG namreč že od lanskega aprila opozarja na neprimerno odlaganje elektrofiltrskega pepela v Zalogu pri Ljubljani, kjer ima družba ML Surovine svoj naslov.

"Po prijavi na ustrezne državne organe je inšpektor ugotovil, da podjetje ni registrirano za opravljanje te dejavnosti, da prah spušča kar na dvorišču, ne da bi ga zaščitil, zato ni čudno, da je veter tega raznašal v radiju več kilometrov daleč na okoli," so zapisali v sporočilu za javnost.

Kot so pojasnili, je družba nato junija 2020 na najetem zemljišču podjetja Congruus postavila PVC šotor, kamor naj bi prestavili elektromagnetni prah iz Toplarne Ljubljana. Nato se je začel prah iz toplarne mešati še z drugimi materiali, med njimi sekanci in nedoločljivim materialom, ki izredno smrdi. Marca letos so smrad spet zaznali in tudi podali številne prijave, a zgodilo se ni še nič, le to, da je podjetje na dvorišče vozilo komunalno blato iz Štajerske, so zapisali.

AAG je v torek na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja s strani ministrstva za okolje in prostor prejela potrdilo, ki ga je Agencija RS za okolje (Arso) marca 2018 izdala podjetju ML Surovina, da je vpisano v evidenco trgovcev z odpadki. Prejela je tudi potrdilo podjetju iz novembra 2019 o zbiranju in odvozu nenevarnih odpadkov. Poleg tega je prejela še odločbo iz septembra lani o zbiranju in odvozu nenevarnih odpadkov na omenjeni lokaciji.

Pri natančnem pregledu vseh treh dokumentov so v nevladni organizaciji ugotovili številne nepravilnosti v upravnem postopku izdaje omenjenih potrdil in odločbe. Zaradi kršitve zakona o splošnem upravnem postopku in zakona o varstvu okolja bodo podali prijave na ustrezne institucije. "Prav tako bomo pristojnim inšpekcijskim službam podali prijave zoper javne uslužbence, ker niso ugotavljali dejanskega stanja, saj podjetje ML Surovine ne razpolaga z nepremičninami, objekt PVC šotor pa ni zidan objekt, kot je zapisano v uradnih dokumentih, niti nima gradbenega ali kakršnegakoli drugega dokumenta," so zapisali.

V okoljevarstveni organizaciji tako ugotavljajo, da do ekoloških katastrof ne bi prišlo, če bi javni uslužbenci na kraju samem preverjali dejansko stanje in če bi se že prej ugotovilo poskus kriminalnega dejanja ogrožanja zdravja ljudi ter znatno onesnaževanje okolja, so še izpostavili.