"Pandemija ni imela enakega vpliva na vse gospodarske družbe, tako da se je z vidika kreditnega tveganja povečala diferenciacija med dobrimi in slabimi družbami. Povprečna napovedana verjetnost neplačila slovenskega gospodarstva za leto 2021 se je glede na preteklo leto povišala," so v petek sporočili iz Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).

Pozitivne trende zaznavajo v dejavnostih javne uprave in obrambe, obvezne socialne varnosti ter rudarstva, sledi dejavnost oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja.

Negativni trendi so najbolj intenzivni v dejavnosti promet, skladiščenje in zveze, v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih ter v dejavnosti kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti.

Po deležu slabo ocenjenih gospodarskih družb najbolj izstopajo dejavnosti finančnih storitev, knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti dejavnost strežbe jedi in pijač, zračni promet in vodni promet, sledi jim dejavnosti potovalnih agencij, organizatorjev potovanja.

"Pri gospodarskih družbah, katerih glavna dejavnost je ena izmed zgoraj navedenih dejavnosti, pričakujemo v letu 2021 bistveno večjo pojavnost plačilne nesposobnosti, kot to velja za povprečje slovenskega gospodarstva. Vsaj za podjetja v teh dejavnostih svetujemo, da redno preverjate bonitetne ocene, ki jih lahko pridobite pri Ajpesu," so navedli.

Poslovanje podjetij je v letu 2020 zaznamovala pandemija covida-19 ter s tem povezana zaustavitev gospodarske aktivnosti in omejitve pri mednarodnih blagovnih tokovih.

Gospodarske družbe so čiste prihodke od prodaje znižale (-6,2 odstotka), najbolj na trgih EU. Tudi ustvarjen neto čisti dobiček je bil nižji (-32 odstotka), k čemur je najbolj prispevalo slabše poslovanje velikih družb. Podjetjem je uspelo obdržati podobno število zaposlenih, 509.700 (-0,7 odstotka) in nekoliko povečati neto dodano vrednost na zaposlenega, na 47.161 evrov (+0,4 odstotka), zadolženost pa se je znižala, navaja Ajpes.

Zaradi ukrepov, povezanih s pandemijo, so gospodarske družbe izkazale veliko povečanje subvencij, dotacij, regresov, kompenzacij in drugih prihodkov, ki so povezani s poslovnimi učinki - ti so se povečali za 827,2 milijona evrov oz. za 157 odstotkov. Močno so se znižali finančni prihodki iz deležev, tudi zaradi manj izplačanih dividend glede na omejitve v določenih interventnih ukrepih. Ukrepi so vplivali tudi na manjše število insolvenčnih postopkov, je zapisal Ajpes.