"Smo v pozitivnem ciklu na vseh trgih. NLB je v zelo dobri kondiciji in je ustvaril dobro osnovo za poslovanje v drugi polovici leta, zato verjamemo, da bo poslovanje letos uspešno," je ocenil prvi mož Blaž Brodnjak.

K čistemu polletnemu dobičku je prispevala skupina Komercijalne banke, katere nakup od srbske države je NLB končal konec 2020. V polletju je zaznal tudi močno rast kreditov prebivalstvu z rekordno novo prodajo stanovanjskih kreditov in rastjo kreditov podjetjem in državi. Skupina je imela močno rast čistih opravnin in podvojeno prodajo v NLB Skladih.

"Z rezultati smo zelo zadovoljni," je v današnji predstavitvi vlagateljem in analitikom poudaril Brodnjak. Ob tem je povedal, da proces integracije skupine Komercijalne banke, ki naj bi ga sklenili do aprila prihodnje leto, poteka v skladu z načrtom in pričakovanji. Ta skupina je k čistemu dobičku v polletju prispevala osem milijonov evrov.

Skupina Komercijalne banke je prispevala tudi k dvigu čistih obrestnih prihodkov, brez nje so bili ti stabilni. Večji del čistih neobrestnih prihodkov je v skupini izhajal od čistih opravnin, ki so se povečale v vseh bankah.

Pozitiven je bil učinek sproščanja oslabitev in rezervacij za kreditna tveganja, predvsem zaradi uspešnih odplačil izpostavljenosti in sprememb bonitetnih ocen in ugodnejših makroekonomskih napovedi. Delež nedonosnih izpostavljenosti je ostal stabilen in z dokaj visoko stopnjo pokritosti.

Na ravni skupine je izpostavljenost moratorijem zaradi pandemije covida-19 znašala 2,08 milijarde evrov. Znesek predstavlja 14 odstotkov skupnega bruto portfelja. Do polovice letošnjega leta se je izteklo 88,6 odstotka moratorijev, od pretečenih se 84 odstotkov izpostavljenosti odplačuje brez zamud.

V letošnjem prvem polletju se je v NLB Skupini kreditna aktivnost povečala in imela v vseh bankah znatno rast. Prav tako so imeli v vsej skupini priliv depozitov.

V Sloveniji je banka ohranila vodilni položaj s 24-odstotnim tržnim deležem pri kreditih prebivalstvu in 30,6-odstotnim pri depozitih prebivalstva. Rekordno visoka je bila nova prodaja stanovanjskih posojil. Tu se je tržni delež povečal na 23,6 odstotka. Brodnjak je ob tem izrazil upanje, da bo Banka Slovenije sprostila stroga pravila na področju potrošniškega kreditiranja.

Rast na področju kreditiranja podjetij v Sloveniji je bila glede na konec lanskega leta štiriodstotna. Vse pomembnejšo vlogo ima po Brodnjakovih besedah tudi čezmejno financiranje. K temu prispevajo presežna likvidnost, omejitve slovenskega trga in želja po širitvi sodelovanja z obstoječimi in novimi strankami.

V skupini so vse bančne dejavnosti v polletju rahlo okrevale, večina bank je dosegla solidne rezultate in večjo prodajo kreditov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Tudi nestrateške članice so imele pozitiven skupni čisti rezultat kot posledico uspešnih postopkov izterjave in prodaje nepremičnin. Več o samih postopkih njihovega dezinvestiranja Brodnjak v tem trenutku ni hotel razkriti.

V NLB-ju naj bi po neuradnih informacijah Financ začeli iskati pravnega svetovalca za morebitno prodajo svoje družbe za upravljanje NLB Skladi. Ta je letos poslovala uspešno, tržni delež družbe NLB Skladi se je povečal na 36,4 odstotka. Družba je med primerljivimi slovenskimi družbami na prvem mestu po obsegu neto prilivov, ki so v polletju znašali 136,7 milijona evrov, kar predstavlja največji obseg prilivov, ki ga ima družba v primerljivih obdobjih, in predstavlja 53,9 odstotka vseh neto prilivov na trgu.

Skupina je po Brodnjakovih besedah na dobri poti, da doseže napovedi za letos. Čeprav so okoliščine predvsem zaradi covida-19 negotove, so makroekonomske napovedi dobre. Čisti prihodki skupine naj bi se letos povzpeli nad 600 milijonov evrov, pri čemer se bo rast opravnin povrnila na raven pred covidom-19.

Skupina NLB je v dobrem likvidnostnem in kapitalskem položaju, je poudaril Brodnjak. To ji omogoča, da se ob povečanju novih priložnosti na domačem in preostalih trgih v regiji ozira po novih možnostih za združitve in prevzeme. O konkretnih primerih Brodnjak ni govoril. Je pa ponovil, da jih zanima Albanija in da še vedno upajo na ustrezen politični dogovor med Slovenijo in Hrvaško, ki bi banki omogočil vstop na ta trg.