Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) je na današnjem osmem letnem kongresu, tokrat posvečenem plačni politiki in vlogi socialnih partnerjev v zasebnem sektorju v času pandemije covida-19, pozvalo k spremembi zakona o minimalni plači, saj da je definicija minimalne plače zdaj nevzdržna. Hkrati je pozvalo k vnovični vzpostavitvi socialnega dialoga.

Predsednik ZDS Marjan Trobiš je v uvodnem nagovoru spletnega dogodka spomnil, da so delodajalci v obdobje pred začetkom pandemije vstopili z visokimi pričakovanji, "saj je bilo vendar to obdobje t. i. debelih krav in razmere so bile idealne za začetek reform na področju izboljšanja pogojev poslovanja". A pandemija je nato zarezala skorajda v vsako poro naših življenj, je izpostavil.

Eno od področij, ki ga je prizadela, je socialni dialog, je nadaljeval generalni sekretar ZDS Jože Smole. Izbruh novega koronavirua je po njegovih besedah osvetlil vse težave, ki so se na tem področju nabrale v preteklih letih, pogajalska skupina, vzpostavljena, da bi Ekonomsko-socialni svet (ESS) po spomladanskem izstopu sindikatov začel znova delovati, pa se je uspela v 14 dneh sestati le enkrat, pa še to brez pravega napredka. V tej luči je izrazil upanje, da bo prihodnje temu namenjene več pozornosti.

Dotaknil se je tudi pogajanj za kolektivne pogodbe dejavnosti, ki so zaradi pandemije potekala na daljavo, tako pa da se ne da rešiti vseh težav. V zasebnem sektorju so bila osredotočena samo na del regresa in letni dopust, "pa je še ogromno drugih stvari, kjer bi bilo treba kaj narediti".

Smole je opozoril, da se podjetja soočajo z velikimi pritiski na področju plač. "Plače so se zvišale bolj, kot bi se skozi pogajanja o panožnih kolektivnih pogodbah," je prepričan. Osnovni razlogi za to po njegovih besedah ležijo v pomanjkanju delavcev, zlasti na področjih, ki terjajo določene veščine in znanja, ter noveli zakona o minimalni plači. Novela je bila sprejeta brez soglasja delodajalcev, je spomnil, vlado pa zato "prioritetno" pozval k takojšnjemu pristopu k spremembi zakona, v prvi vrsti definicije.

Irena Vidic iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je delila mnenje, da je socialni dialog eno od pomembnih orodij pri določanju pravic delavcev, na ravni države v času pandemije pa naj bi bila vključenost socialnih partnerjev v pripravo ukrepov zelo slaba. "Protikoronski zakoni so bili sprejeti, čeprav niso bili predhodno usklajeni in marsikdaj se je izkazalo, da se je posamezen ukrep spremenil v škodo zaposlenih," je ocenila.

Na ravni podjetij naj bi medtem socialni dialog odigral svojo vlogo, prav tako je tekel na ravni dejavnosti, kjer pa bo še dela z urejanjem dela na domu, je povedala sindikalistka.

Na področju plač je po njenem mnenju največji problem to, da ima vsako podjetje svoj model, osnove za določitev osnovnih in drugih plač v kolektivnih pogodbah pa da niso ustrezne. Razkorak med najnižjimi osnovnimi plačami in ostalimi plačami se zaradi neusklajevanja povečuje, zato je potrebna celostna prenova plačnega sistema v zasebnem sektorju, verjame. O sami minimalni plači ni spregovorila, dejala je le, da se vse prevečkrat pozablja, da plače predstavljajo priznanje za prispevek posameznika k poslovanju podjetja ter da stabilna in realna rast plač oziroma njihovo usklajevanje med drugim pozitivno vplivajo tudi na gospodarsko rast.

Spletnega dogodka se je udeležila še državna sekretarka z ministrstva za delo Mateja Ribič, ki je ponovila, da si ministrstvo "od prvega dne epidemije prizadeva voditi socialni dialog" ter da to "dokazujejo tudi številne seje ESS in številni predlogi, ki so jih socialni partnerji obravnavali in tudi uskladili". "Odstop sindikatov od socialnega dialoga po mnenju vlade predstavlja izpuščeno priložnost, da bi skozi socialni dialog predloge zakonov bolje proučili in predlagali izboljšave le teh," je menila, hkrati pa izrazila upanje, da bo ESS čim prej znova zaživel.

Ribičeva je povedala še, da so z zaščitnimi ukrepi ohranili 300.000 delovnih mest in omejili posledice epidemije za gospodarstvo.

Glede minimalne plače je dejala, da je država po mednarodnih dokumentih delavcem dolžna zagotoviti možnost, da si z delom zagotavljajo dostojno preživetje, ter da mora pri njenem določanju upoštevati potrebe delavcev in rast cen življenjskih potrebščin. Tudi po veljavni noveli zakona se vsakoletni znesek minimalne plače določi po posvetovanju s socialnimi partnerji, pri čemer se upošteva rast cen življenjskih potrebščin, gibanje plač, gospodarske razmere in gibanje zaposlenosti, znesek pa na koncu letno določi minister, je navedla.