Med drugim si želijo podaljšanja ukrepov za zaščito delovnih mest in mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene, najbolj prizadetim pa bi izplačali enkratni dodatek.

Vlada je predlog novega interventnega zakona, ki naj bi omilil posledice epidemije covida-19 na gospodarstvo, potrdila pred dvema tednoma, zakonodajno pot pa bo v četrtek začel na seji odbora DZ-ja za gospodarstvo. Največja pozornost je tokrat posvečena gostinstvu in turizmu, posebni ukrepi so predvideni za organizatorje srečanj in dogodkov, šport in kulturo. Vsi ukrepi skupaj so vredni 243,5 milijona evrov.

Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije si želijo, da bi bil novi interventni zakon bolj prilagojen potrebam celotnega gospodarstva in ne le nekaterim dejavnostim.

V zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19 bi zato zapisali podaljšanje ukrepa delnega subvencioniranja dviga minimalne plače v vrednosti 50 evrov na zaposlenega ter delnega nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo še do 31. decembra 2021. Do konca leta bi podaljšali tudi mesečni temeljni dohodek za samozaposlene.

Nekatere dejavnosti zaradi določenih omejitev ali manjših naročil še vedno ne morejo poslovati v polnem obsegu, so zapisali v skupnem sporočilu za javnost.

Subvencioniranje začasnega čakanja na delo se je namreč z današnjim dnem izteklo, prav tako šestmesečno delno subvencioniranje dviga minimalne plače, do katerega je prišlo 1. januarja letos. Pri minimalni plači sicer še do konca leta 2021 velja ugodnost za delodajalce, da kot najnižja osnova za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače velja višina minimalne plače.

Delodajalci dodatno predlagajo izplačilo enkratnega dodatka zaradi posledic epidemije tistim pravnim in fizičnim osebam, ki dejavnosti niso mogle opravljati v celoti ali delno oz. jo opravljajo v omejenem obsegu. Namenjen naj bi bil upravičencem z upadom prihodkov od prodaje za več kot 10 odstotkov.