Finančne družbe so medtem presežek ohranile, ugotavljajo na državnem statističnem uradu.

Primanjkljaj celotnega gospodarstva s tujino je v letu 2022 znašal 637 milijonov evrov oz. 1,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). S tem se je končalo deset let trajajoče obdobje neto posojanja oz. ustvarjanja presežka, so komentirali na statističnem uradu. Leta 2021 je denimo celotno gospodarstvo s tujino ustvarilo skoraj dve milijardi evrov presežka, kar v deležu BDP-ja predstavlja 3,8 odstotka.

Glavni razlog za preobrat je saldo menjave blaga in storitev s tujino. Ta se je s skoraj 3,1 milijarde evrov v letu 2021 lani zmanjšal na 1,3 milijarde evrov. Na občutno zmanjšanje salda je vplivala blagovna menjava, pri čemer je vrednost uvoza blaga prvič po desetih letih presegla vrednost izvoza blaga.

Zaradi storitvene menjave, ki so jo spodbujali transport in potovanja kot posledica sproščanja ukrepov, ki so leto pred tem veljali zaradi epidemije covida-19, pa je saldo menjave blaga in storitev s tujino ostal pozitiven.

Nefinančne družbe so leto 2022 zaključile s primanjkljajem 1,7 milijarde evrov oz. 3,1 odstotka BDP-ja. Kot ugotavljajo statistiki, so lani prejele bistveno manj subvencij kot v epidemičnem letu 2021, hkrati pa so se povečala sredstva za zaposlene. Prejele so tudi manj investicijskih podpor, dodatno sta na negativni saldo pomembno vplivali rast bruto investicij v osnovna sredstva in rast zalog.

Finančne družbe so v letu 2022 poslovale z dvema milijonoma evrov presežka. To je manj kot leto prej, na zmanjšanje pa so vplivala predvsem višja izplačila finančnih družb za reinvestirane dobičke od neposrednih tujih naložb v Sloveniji.