Predstavniki ministrstva so vodstvu gospodarske zbornice na srečanju predstavili ključne vsebine, ki jim nameravajo v prihodnjem obdobju nameniti posebno pozornost.

Za okoljsko ministrstvo je prioriteta dolgoročno preživetje na ravni Slovenije in globalno. Kot je na srečanju poudaril Brežan, gre veliko predpisov s področja v to smer, dotika pa se tudi gospodarstva. "Dobre rešitve za okolje in družbo moramo poiskati v sodelovanju z nevladnim sektorjem, občinami in gospodarstvom," je dejal. GZS vidi kot partnerja, pri čemer je obljubil, da bodo na ministrstvu vedno skušali iskati najboljšo rešitev. Predlagal je redna usklajevanja, tako na najvišji kot tudi operativni ravni.

Na GZS-ju si želijo biti partner ministrstvu, "ker imamo vsi na dolgi rok skupen interes – ustvariti čim boljše okolje za nas in tudi za naše zanamce", je pojasnil predsednik zbornice Tibor Šimonka. Po njegovem mnenju med gospodarstvom, ki ga kot domicilno ministrstvo pokriva ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, in okoljem, ki ga predstavlja okoljsko ministrstvo, zaradi medsebojne povezanosti ni mogoče postaviti ločnice.

Generalni direktor GZS-ja Aleš Cantarutti je pozdravil predlog ministra glede rednih sestankov. Poudaril je, da ima zbornica vsakodnevne neposredne stike s podjetij in s tem informacije iz prve roke. Te so lahko koristne tudi ministrstvu pri pripravi zakonskih rešitev. "Poskušamo biti glas podjetij do odločevalcev, hkrati pa tisti, ki naša podjetja izobražujemo, učimo in usmerjamo," je dejal.

Obenem je predstavil izsledke v drugi polovici junija narejene ankete med podjetji glede visokih cen energentov in surovin. Ta je pokazala, da so podjetja ob nespremenjeni proizvodnji sposobna zmanjšati porabo zemeljskega plina zgolj za 10 odstotkov, medtem pa več kot četrtina podjetij vidi svojo proizvodnjo celo resno ogroženo.

Kot je poudaril, se moramo v Sloveniji konsenzualno odločiti, da socialno-tržna ekonomija ni dovolj, ampak je treba dodati tudi zeleno komponento. "Gre za nov tip ekonomije, ki že v nazivu poudarja zeleni prehod. Tu ni izbire, ampak gre za nujo," je bil jasen. Ministrstvu je pri tem ponudil podporo GZS-ja.

Izvršna direktorica GZS-ja za industrijsko politiko Vesna Nahtigal je na srečanju opozorila, da bi zakon o varstvu okolja "moral biti kot biblija za zeleni prehod, je pa dejansko cokla za vsak razvoj". Poudarila je tudi problematiko povračil indirektnih emisij, kjer še vedno ni sprejeta izvedbena uredba, ki bi izenačila konkurenčne pogoje slovenskih podjetij s podjetji v drugih državah.

Dotaknila se je tudi področja monitoringa odpadnih voda in okoljevarstvenih dovoljenj. Napovedala je, da bo te teme na svoji naslednji seji obravnaval strateški svet GZS-ja za okolje, so še sporočili z GZS-ja.