Po zadnjem popisu vinogradov – statistični urad ga izvaja vsakih pet let – je povprečni vinogradnik lani obdeloval 0,54 hektarja vinogradov. Statistični urad je pri tem zaznal večje razlike v velikosti površin vinogradov povprečnega pridelovalca v vzhodni in zahodni Sloveniji.

Povprečni pridelovalec v zahodni Sloveniji je namreč obdeloval kar trikrat večjo površino vinogradov (1,2 hektarja) kot povprečni pridelovalec v vzhodni Sloveniji (0,38 hektarja). Še vedno je največ pridelovalcev pridelovalo grozdje na manj kot enem hektarju vinogradov. Takih je bilo 91 odstotkov vseh vinogradnikov, skupaj pa so ti obdelovali 31 odstotkov celotne površine vinogradov.

Največ vinogradov je bilo v vinorodnih deželah Podravje, Posavje in Primorje. Povprečni vinograd je meril 0,32 hektarja, v njem pa je raslo 1227 trsov, na katerih je v 70 odstotkih zorelo belo, v 30 odstotkih pa rdeče grozdje.

Med belimi sortami so prevladovale laški rizling (17 odstotkov), chardonnay in sauvignon (po 11 odstotkov), medtem ko je bil med rdečimi sortami največji del površine posajen s sorto refošk (29 odstotkov), sledila sta žametovka (17 odstotkov) in merlot (15 odstotkov).

Približno 85 odstotkov vseh vinogradov je bilo zatravljenih, skoraj vsi pa so bili zasajeni na pobočju. Vertikalno zasajenih je bilo 80 odstotkov vseh vinogradov, preostalih 20 odstotkov pa je bilo zasajenih v terasah.

Največji vinogradi so v Primorju

Povprečne velikosti vinogradov se po ugotovitvah popisa precej razlikujejo tudi v posameznih vinorodnih deželah. V povprečju največji so bili tako vinogradi v Primorju. Merili so v povprečju 0,46 hektarja, še posebno obsežni so bili v vinorodnem okolišu Goriška brda, kjer so merili povprečno 0,60 hektarja. V povprečju najmanjše vinograde so obdelovali v Posavju (0,17 hektarja), med temi še posebno v Beli krajini, kjer so vinogradi v povprečju merili 0,14 hektarja. V Podravju je povprečni vinograd meril 0,35 hektarja. Precej sta se razlikovali tudi povprečni velikosti vinogradov vinorodnih okolišev štajerska Slovenija (0,41 hektarja) in Prekmurje (0,14 hektarja), so zapisali na statističnem uradu.

Od leta 2015 je bilo na novo zasajenih ali obnovljenih skoraj 2000 hektarjev vinogradov in v njih posajenih več kot osem milijonov trsov. Na 56 odstotkih celotne površine vseh vinogradov rastejo trte, stare od pet do 30 let, ki se jih šteje za polno proizvodne. Starejših od 30 let je še nekaj več kot 16 milijonov trsov oziroma 28 odstotkov vseh trt.

Ob novih zasaditvah v zadnjih petih letih je bilo posajenih največ trsov belih sort grozdja, med katerimi so prevladovale sorte laški rizling, sauvignon, malvazija in chardonnay. Ob novih zasaditvah z rdečimi sortami grozdja je bil največji del površine posajen s sortama refošk in merlot.