Zavarovalništvo lahko prispeva k trajnostnemu okrevanju po pandemiji covida-19, so ugotavljali na današnji letni konferenci Agencije za zavarovalni nadzor (AZN).

Negativne obrestne mere spreminjajo to panogo in strategije zavarovalnic, skušnjava je iskanje višjih donosov v bolj tveganih naložbah in prenašanje tveganja na imetnike zavarovalnih polic, je v nagovoru opozoril direktor AZN-ja Gorazd Čibej.

Poleg tega se kažejo posledice podnebnih sprememb, naravne nesreče so vse pogostejše, temu se je zdaj pridružila še pandemija covida-19. Izgube zaradi naravnih nesreč so bile lani veliko višje kot v preteklih letih, pri čemer je bilo dve tretjini škode nezavarovane, posebej v državah v razvoju, je dodal Čibej.

Zavarovalniški sektor bo imel po njegovem mnenju ključno vlogo pri doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora in unije kapitalskih trgov. Zavarovalnice, ki so največji institucionalni vlagatelji, lahko s proticikličnim ravnanjem in investiranjem, ki bo dolgoročno trajnostno, prispevajo k blaginji celotnega gospodarstva, je dejal Čibej.

V času slovenskega predsedovanja EU-ju bo po pričakovanjih na mizi revizija evropske direktive solventnost II. Čibej v predlogu Evropske komisije, ki naj bi bil objavljen septembra, med drugim pričakuje ustrezno oceno učinka trenutnih razmer glede obrestnih mer v luči zahtev direktive, predlog posodobitve regulatornega okvira in dopolnitev mikrobonitetnega okvira.

Minister za finance Andrej Šircelj je poudaril učinkovito ukrepanje Evropske komisije ob izbruhu pandemije, med drugim z omogočanjem odstopanja od omejitev Pakta stabilnosti ter mehanizmi za zagotavljanje likvidnosti in preprečevanje odpuščanj, ter usmeritvijo v ukrepanje za prehod v digitalizacijo in trajnostno, zeleno gospodarstvo. Pri izzivih in okoliščinah, ki si jih prej ni bilo mogoče zamisliti, se je treba po njegovem mnenju osredotočiti na prednosti, ki so jih ti izzivi prinesli – večstransko sodelovanje in solidarnost. V kratkem bo na voljo veliko denarja za naložbe, začele se bodo številne reforme in pri tem bo nujna preudarnost, je dodal minister.

Med predsedovanjem Slovenije Svetu EU-ja bodo po njegovih besedah med najpomembnejšimi temami na mizi revizija solventnosti II in oblikovanje unije kapitalskih trgov, revizija standardov basel III za zmanjšanje izpostavljenosti bank tveganjem in zakonodajni paket za trajnostno financiranje, med drugim s standardi za evropske zelene obveznice. Pri reviziji solventnosti II bo za Slovenijo pomembno, da bodo spremembe uravnotežene, da bo pristop pri tem holističen in da bo režim še naprej utemeljen na tveganjih, pri čemer bi moral ostati glavni cilj zaščita imetnikov zavarovalnih polic, je dejal minister.

V dopoldanskem delu konference so se osredotočili na delovanje zavarovalnic in pokojninskih družb v času, ki ga zaznamujeta daljše obdobje nizkih obrestnih mer in pandemija covida-19, popoldne pa bodo razpravljali o možnostih in priložnostih za zavarovalniški sektor ob vse pogostejših in vse obsežnejših naravnih nesrečah.