V prvih enajstih mesecih lanskega leta je bil izvoz za 11,3 odstotka večji kot v primerljivem obdobju leto prej, uvoz pa za 19,4 odstotka, je sporočil statistični urad.

Višji vrednosti uvoza in izvoza sta posledica rasti trgovanja z državami nečlanicami EU-ja. Vrednost izvoza v nečlanice EU-ja je bila v medletni primerjavi za 13,7 odstotka večja, vrednost uvoza pa je zrasla za 17,1 odstotka.

Brez poslov oplemenitenja je izvoz v to skupino držav novembra zrasel za 8,5 odstotka, na 914 milijonov evrov. Uvoz se je medtem zvišal za pet odstotkov, na 793 milijonov evrov.

V primerjavi z novembrom 2023 sta se obe vrednosti blagovne menjave s članicami EU-ja znižali. Vrednost izvoza v države članice EU-ja je padla za 2,5 odstotka na 2,6 milijarde evrov, vrednost uvoza pa za 3,9 odstotka na 2,7 milijarde evrov.

Kot ugotavljajo statistiki, je podobno kot novembra 2023 pri blagovni menjavi s tujino nastal mesečni primanjkljaj. Ta je znašal 300 milijonov evrov, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 94,9-odstotna.

V prvih enajstih mesecih lanskega leta je bila vrednost izvoza v primerjavi z istim obdobjem leta 2023 višja za 11,3 odstotka, vrednost uvoza pa za 19,4 odstotka. Vrednostno se je najbolj povečal uvoz iz držav nečlanic EU-ja, in sicer za 43 odstotkov.

V tem obdobju je primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino znašal 6,7 milijarde evrov, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 89,5-odstotna.