Nujna seja odbora DZ-ja za infrastrukturo, okolje in prostor o prihodnosti vodne energije v Sloveniji je potekala na zahtevo poslanske skupine SDS-a. Kot je pojasnil poslanec Tomaž Lisec, si v največji opozicijski stranki predvsem želijo pospešiti postopke za dokončanje HE-ja Mokrice.

"HE Mokrice bo kot nova proizvodna enota prispevala k vzpostavitvi samooskrbnega in nizkoogljičnega vira elektroenergetskega sistema Republike Slovenije," so v SDS-u zapisali v zahtevi za sklic seje. Ob tem so poudarili, da bo hidroelektrarna kot investicija pomembna za zagotovitev zanesljive in cenovno sprejemljive oskrbe slovenskih odjemalcev z električno energijo.

V SDS-u prav tako podpirajo gradnjo malih hidroelektrarn. Po besedah Lisca so visoko učinkovite in do okolja prijazne, njihova življenjska doba pa je od 25 do 30 let. Investicija pa naj bi se po izračunih stroke povrnila v obdobju od sedmih do 10 let, je dejal poslanec.

Državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen je pojasnila, da trenutna vlada veliko pozornosti namenja obnovljivim virom energije, kot sta sonce in veter.

Vendar pa je ob povečanju njune vloge pri energetski samooskrbi in zasledovanju ciljev podnebne nevtralnosti po prepričanju Seršen treba prepoznati tudi podporno vlogo, ki jo lahko pri tem odigra izraba še neizkoriščenega hidropotenciala.

"Kar se tiče strateške ravni, je ta vlada prva, ki v okviru prenove nacionalnega energetskega in podnebnega načrta začrtuje jasno vizijo nadaljnjega energetskega izkoriščanja hidropotenciala v Sloveniji. Ta vizija je sicer zelo jasno omejena samo in izključno na potencial reke Save, Mure za zdaj v tem kontekstu ne obravnavamo," je dejala državna sekretarka.

Tako Seršen kot državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Miran Gajšek sta pojasnila, da je glede HE-ja Mokrice zdaj na potezi investitor, družba Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS). "Ob predpostavki, da bo investitor podal kakovostne dopolnitve svojih poročil, in ob predpostavki, da bodo izvedene vse potrebne prilagoditve vodne zakonodaje, se bo postopek v drugi polovici leta lahko tudi ustrezno nadaljeval," je povedala Seršen.

Nasprotovanje izgradnji hidroelektrarn so na seji izrazili predstavniki Društva za preučevanje rib Slovenije, Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, društva Savski gusarji, zavoda za ihtiološke in ekološke raziskave Revivo, inštituta za ohranjanje naravne dediščine Lutra in skupine Za Savo. Proti gradnji novih hidroelektrarn so tudi v koalicijski stranki Levica, in sicer zaradi velikega negativnega vpliva, ki bi ga te imele na ekosisteme in biotsko raznovrstnost, je pojasnila poslanka Tatjana Greif.

Uroš Macerl iz stranke Vesna je medtem pozval k previdnosti pri pristopanju k tovrstnim projektom, saj "voda ni samo voda, v njej je tudi življenje".

Boštjan Pišotek iz HESS-a je izpostavil na vedno večjo potrebo po električni energiji v družbi in hidroelektrarne označil za zeleni vir električne energije. Družba prav tako izvaja monitoringe in do zdaj, po navedbah predstavnika investitorja, nihče ni pokazal izumrtja katere koli vrste v sami reki.

Janez Žakelj iz NSi-ja se je strinjal z ugotovitvijo, da bo potreba po elektriki vedno večja. Strinjal se je, da hidroelektrarne prinašajo tudi negativne vplive, vendar bodo ti v primeru HE-ja Mokrice po njegovem mnenju manjši, kot pa če bi naredili nekaj drugega.

Tudi Nataša Avšič Bogovič iz Svobode se je strinjala, da je projekt izgradnje HE-ja Mokrice nekaj, kar je treba izpeljati do konca. "Danes sta dolžnost in odgovornost države in vseh pristojnih, da ob izgradnji HE Mokrice poskrbijo tudi za protipoplavno zaščito in prometno varnost, vse to pa je najhitreje in najučinkoviteje prav sočasno ob izgradnji tega pomembnega infrastrukturnega objekta," je dejala poslanka.

Člani odbora so z izjemo predstavnice Levice na glasovanju podprli sklepe, ki sta jih predlagali koalicijska Svoboda in SD. S sprejetimi sklepi je odbor DZ-ja za infrastrukturo pozval vlado, da pospeši postopke, ki bodo pripomogli k izgradnji HE-ja Mokrice, in o izvedenih ukrepih poroča pristojnemu odboru DZ-ja vsake tri mesece, prvič 30. septembra letos. Člani odbora so prav tako pozvali vlado, da v roku šestih mesecev pristojnemu odboru DZ-ja predstavi ukrepe za pospešitev umeščanja objektov za izkoriščanje hidroenergetskega potenciala v prostor.

Odbor za infrastrukturo je obenem prepoznal, da nadaljnje uvajanje hidroenergije v Sloveniji prispeva k doseganju ciljev energetske politike in je v splošnem interesu države ter je tudi v javnem interesu z vidika energetske in podnebne politike.