V okoljski organizaciji Alpe Adria Green (AAG) se namreč nanj ne bodo pritožili, poročajo Primorske novice.

"Po preučitvi izdanega gradbenega dovoljenja smo v AAG-ju mnenja, da izdana odločba izpolnjuje minimalne zahteve za zaščito okolja in narave pri predvidenih gradbenih postopkih, ki smo jih postavili v zahtevi za vstop v postopek izdaje gradbenega dovoljenja," je za Primorske novice povedal predsednik AAG-ja Vojko Bernard. AAG se je namreč v postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja prijavil kot stranski udeleženec.

V nevladni organizaciji se strinjajo tudi z omilitvenimi ukrepi, ki so jih postavili pristojni naravovarstveni državni organi, zato se na izdano gradbeno dovoljenje ne bodo pritožili. Opozarjajo pa, da se skrb za okolje ne konča z izdajo gradbenega dovoljenja, temveč da bo investitor moral skrbeti za čim manjše obremenjevanje okolja tudi po prevzemu objektov v uporabo in koriščenje, saj da gre v primeru Orehka za naravovarstveno občutljivo področje.

Naselje bo po navedbah spletnih Primorskih novic predvidoma urejeno do konca marca.

Gradnja naselja, v katerega naj bi se naselilo več kot 400 delavcev, ki gradijo predore in viadukte na trasi drugega tira, je potekala že od septembra, ker pa gradbeno dovoljenje ni bilo izdano, so jo pristojni inšpektorji ustavili, prijavo na inšpekcijo pa so podali prav v AAG-ju. Podjetje je moralo plačati 33.000 evrov kazni oziroma nadomestila za degradacijo prostora.

Turki so želeli delavsko naselje pri Orehku postaviti po vzoru naselja na Hrušici, kjer turški gradbinec Cengiz koplje drugo cev predora Karavanke, a so morali v nasprotju s postavitvijo naselja na Hrušici, kjer je bila zadostna priglasitev del, za začasno naselje pri Orehku zaprositi za gradbeno dovoljenje.

Sive lase je gradbincem po informacijah STA-ja povzročal tudi eden od lastnikov nepremičnine v okolici načrtovanega naselja, ki naj bi želel gradnjo zaustaviti s kazensko ovadbo.

Turški delavci so medtem nastanjeni v lokalnih hotelih. Izvajalci so zanje do sredine januarja pridobili okoli 140 delovnih dovoljenj.

Po podatkih družbe 2TDK, ki bedi nad projektom drugi tir, je bila sredi preteklega meseca dolžina izkopa v predorih 1006 metrov. Do leta 2024 morajo izvajalci izkopati 37 kilometrov predorov. Dela na drugem tiru morajo biti glede na časovnico končana leta 2025, leto pozneje pa naj bi bil tir predan v uporabo.

Na nekaj manj kot milijardo evrov ocenjeni projekt gradi slovenski Kolektor CPG v sodelovanju s turškima podjetjema Yapi Merkezi in Özaltin.