V Sloveniji je bil nižji od tega povprečja, ugotavlja evropski statistični urad Eurostat. Enako velja za javni dolg.

V območju z evrom je javnofinančni primanjkljaj po oceni Eurostata, ki temelji na podatkih, ki jih sporočajo države članice, znašal 516,3 milijarde evrov oz. 3,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v celotnem EU-ju pa 594 milijard evrov oz. 3,5 odstotka BDP-ja.

V območju z evrom so javnofinančni izdatki znašali 50 odstotkov BDP-ja, javnofinančni prihodki pa 46,4 odstotka BDP-ja. V EU-ju so izdatki znašali 49,4 odstotka, prihodki pa 45,9 odstotka BDP-ja. V obeh območjih so bili tako prihodki kot odhodki nižji kot predlani.

Javnofinančni primanjkljaj so lani zaznavale vse države članice z izjemo Cipra, Danske (vsaka po +3,1 odstotka), Irske (+1,7 odstotka) in Portugalske (+1,2 odstotka). O najvišjem primanjkljaju so poročale Italija (-7,4 odstotka), Madžarska (-6,7 odstotka) in Romunija (-6,6 odstotka). V 11 državah članicah je bil primanjkljaj višji od treh odstotkov BDP-ja.

Slovenija je imela po teh podatkih 2,5-odstotni javnofinančni primanjkljaj, kot je konec marca v prvi oceni objavil tudi Statistični urad RS. Ob 63,1 milijarde evrov BDP-ja po tržnih cenah je znašal nekaj več kot 1,5 milijarde evrov.

Skupni javni dolg 20 držav z evrom je konec leta 2023 znašal dobrih 12.732 milijard evrov oz. 88,6 odstotka BDP-ja, skupni javni dolg 27 članic EU-ja pa nekaj več kot 13.862 milijard evrov oz. 81,7 odstotka BDP-ja. V obeh primerjavah se je na letni ravni zmanjšal.

Najnižji javni dolg so imele konec lanskega leta Estonija (19,6 odstotka), Bolgarija (23,1 odstotka), Luksemburg (25,7 odstotka), Danska (29,3 odstotka), Švedska (31,2 odstotka) in Litva (38,3 odstotka). V 13 članicah je javni dolg presegal 60 odstotkov BDP-ja, najvišjega so imele Grčija (161,9 odstotka), Italija (137,3 odstotka), Francija (110,6 odstotka), Španija (107,7 odstotka) in Belgija (105,2 odstotka).

Javni dolg Slovenije je konec decembra 2023 znašal 43,7 milijarde evrov oz. 69,2 odstotka BDP-ja.