A kot izpostavlja Banka Slovenije, je rast posledica neto sproščanja oslabitev in rezervacij, medtem ko se je neto dohodek bank zmanjšal. Tudi vzdržnost dobičkonosnosti bank v prihodnje ostaja negotova.

Po hitrem okrevanju gospodarstva v letošnjem letu se pojavljajo znaki umirjanja gospodarske rasti, tveganja za dodatno upočasnitev proti koncu leta pa se povečujejo, je v najnovejšem poročilu o poslovanju bank zapisala Banka Slovenije.

Medletna rast posojil nefinančnim družbam se je ob avgustovskem krčenju zmanjšala in znašala 0,7 odstotka. Rast posojil gospodinjstvom, ki se povečuje od marca letos, pa se je avgusta okrepila na 3,5 odstotka medletno. Ob ugodnih pogojih financiranja so se, tako kot v preteklih mesecih, povečala predvsem stanovanjska posojila, in sicer za 54 milijonov evrov, medtem ko se je medletno krčenje potrošniških posojil avgusta ohranilo pri -5,9 odstotka.

Povečala so se tudi preostala posojila, med njimi predvsem negativna stanja na transakcijskih računih komitentov, in sicer za 30 milijonov evrov, so sporočili iz Banke Slovenije.

Rast posojil nebančnemu sektorju se je avgusta upočasnila na 2,9 odstotka medletno zaradi upada posojil nefinančnim družbam. Mesečne spremembe obsega posojil nefinančnim družbam ostajajo precej volatilne. Po julijskem porastu se je njihov obseg avgusta zmanjšal za 80 milijonov evrov, med njimi predvsem dolgoročna posojila pri velikih podjetjih.

Izrazito povečevanje vlog gospodinjstev, ki je bilo prisotno v prvi polovici letošnjega leta, se je na začetku tretjega četrtletja umirilo. Obseg vlog gospodinjstev je bil avgusta nižji za 33 milijonov evrov, kar je tudi posledica vpliva počitnic.

Medletna rast vlog gospodinjstev se je rahlo zmanjšala, na 9,9 odstotka, vendar ostala za dve odstotni točki višja kot pred začetkom pandemije marca lani. Vloge nefinančnih družb so se, po zmanjšanju v drugem četrtletju, julija in avgusta znova okrepile. Avgusta se je njihov obseg povečal za 220 milijonov evrov, na 8,4 milijarde evrov oziroma za 12,2 odstotka medletno.

Medletni upad neto dohodka je do avgusta znašal 3,8 odstotka. Neto sproščanje oslabitev in rezervacij je na ravni sistema znašalo 46 milijonov evrov, potem ko so banke lani v enakem obdobju oblikovale 96 milijonov evrov neto oslabitev. Neto sproščanje oslabitev in rezervacij je letos prevladovalo pri enajstih od skupno šestnajstih kreditnih institucij.

"V prvih osmih mesecih bi ob upoštevanju dolgoročnega povprečja oslabitev in rezervacij dobiček pred obdavčitvijo znašal le tretjino doseženega, zato še vedno opozarjamo, da je vzdržnost tako ustvarjenih dobičkov v prihodnje negotova," so ob tem zapisali v centralni banki.

Bilančna vsota bančnega sistema se je avgusta povečala za 91 milijonov evrov, medletno pa je bila, tako kot julija, višja za devet odstotkov. Med naložbami so se izrazito, za 478 milijonov evrov, povečale likvidne naložbe v obliki sredstev pri centralni banki in vloge na vpogled pri bankah. Glavni razlog povečanja primarne likvidnosti je dospelost nekaterih slovenskih državnih vrednostnih papirjev in kratkoročnih terjatev do bank v tujini.

Avgusta se je zmanjševanje nedonosnih izpostavljenosti na ravni celotnega portfelja nadaljevalo. Obseg se je zmanjšal na 681 milijonov evrov, njihov delež pa na 1,3 odstotka. Pri nefinančnih družbah je delež nedonosnih izpostavljenosti julija padel na 2,6 odstotka in na tej ravni ostal tudi avgusta, medtem ko v delu, za katerega je bil dogovorjen odlog, nedonosne izpostavljenosti naraščajo in so avgusta dosegle 7,3-odstotni delež.

Po večmesečnem upadanju se je avgusta znova povečal delež skupine s povečanim kreditnim tveganjem, in sicer na 10,9 odstotka.

Količnik skupne kapitalske ustreznosti na konsolidirani osnovi se je v drugem četrtletju 2021 povečal na 18,5 odstotka, količnik CET1 pa na 17 odstotkov. Regulatorni kapital so banke povečale z zadržanimi dobički preteklih poslovnih let, tveganju prilagojena aktiva pa je porasla predvsem pri bankah, ki so povečale kreditno aktivnost.

Količnik likvidnostnega kritja pa se je avgusta glede na predhodni mesec povečal za 15 odstotnih točk, na 356 odstotkov, in še naprej ostal visoko nad regulatorno zahtevo (100 odstotkov). Z izrazitim povečanjem likvidnih oblik naložb v bilancah bank se je delež primarne likvidnosti okrepil na 23,6 odstotka bilančne vsote.