Med letoma 2014 in 2023 se je število energetsko revnih gospodinjstev sicer zmanjšalo za tretjino oziroma za 25.000.

Delež energetsko revnih gospodinjstev je bil tudi lani največji med enočlanskimi gospodinjstvi (14,3 odstotka), pri čemer je bil pri tistih s starejšimi člani (65 let ali več) višji (15,1 odstotka) kot pri tistih z mlajšimi (13,5 odstotka), je danes objavil statistični urad.

Med gospodinjstvi z vzdrževanimi otroki je bil ta delež največji pri enostarševskih gospodinjstvih z vsaj enim vzdrževanim otrokom (13,7 odstotka), medtem ko je bil pri vseh drugih gospodinjstvih z vzdrževanimi otroki nižji od petih odstotkov. Najmanjši je bil med gospodinjstvi vsaj treh odraslih oseb z vzdrževanimi otroki (1,9 odstotka).

Lani se je delež energetsko revnih gospodinjstev gibal od 3,9 odstotka v osrednjeslovenski statistični regiji do 10,4 odstotka v koroški in obalno-kraški. V zahodni Sloveniji je bil precej nižji (5,2 odstotka) kot v vzhodni Sloveniji (9,2 odstotka). V primerjavi z letom prej se je znižal v petih od osmih statističnih regij vzhodne Slovenije in v eni od štirih statističnih regij zahodne Slovenije, v preostalih šestih regijah pa se je zvišal, ugotavljajo statistiki.

K uvrstitvi gospodinjstev z dohodki pod pragom tveganja revščine med energetsko revna so tako kot v prejšnjih letih v največjem deležu prispevale neustrezne bivanjske razmere, to so težave s puščajočo streho, vlažnimi stenami, tlemi ali temelji oz. trhlimi okenskimi okvirji ali tlemi v stanovanju. Sledile so zamude s plačili stanovanjskih stroškov (vode, elektrike, ogrevanja itd.), v najmanjšem deležu pa je bil vzrok nezmožnost zagotavljanja primerno ogrevanega stanovanja.

Lani se je v primerjavi z letom 2023 zmanjšal delež gospodinjstev, ki si finančno niso bila zmožna zagotoviti primerno ogrevanega stanovanja (za 0,2 odstotne točke).

Delež gospodinjstev, ki so zaradi finančne stiske zamujala s plačili stanovanjskih stroškov, je ostal enak (6,1 odstotka), medtem ko sta se deleža gospodinjstev, izpostavljenih preostalima dvema elementoma energetske revščine, povečala. Delež gospodinjstev pod pragom tveganja revščine se je povečal za 0,7 odstotne točke, delež gospodinjstev, ki so živela v neustreznih bivanjskih razmerah, pa za 0,9 odstotne točke.

V obdobju 2014–2024 je bilo manj gospodinjstev izpostavljenih trem od štirih elementov, na katerih temelji izračun energetske revščine: število gospodinjstev, ki so zaradi finančne stiske zamujala s plačili stanovanjskih stroškov, se je zmanjšalo za dve tretjini, gospodinjstev, ki si finančno niso bila zmožna zagotoviti primerno ogrevanega stanovanja, in gospodinjstev, ki so živela v neustreznih bivanjskih razmerah, pa za več kot tretjino (prvih za 39 odstotkov, drugih za 34 odstotkov).

Po drugi strani se je delež gospodinjstev pod pragom tveganja revščine v istem obdobju nekoliko povečal, in sicer za šest odstotkov.