Cena je 6,3 milijona evrov več od izklicne cene. Rok za nakazilo kupnine je konec septembra, je za STA povedala Sisingerjeva.

Stečajna upraviteljica je v stečajem postopku prodala že večino premoženja, razen tistega v sodnih sporih, ki pa je manjše vrednosti. Skupna vrednost doslej prodanega premoženja brez kamnoloma, ki ima koncesijo za obratovanje do leta 2022, tako znaša 30,8 milijona evrov.

Zaključka stečajnega postopka, ki se je začel oktobra 2012, Sisingerjeva še ne more napovedati, saj ne ve, kdaj se bodo končali sodni spori. Sodni postopki že skoraj dve leti zaradi epidemije tečejo izredno počasi, je pojasnila.

S kupnino za kamnolom pa pričakuje, da bo lahko poplačala tudi navadno upnike. Lani je sicer v celoti poplačala terjatve, ki so nastale od začetka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka, sredstva za ta namen pa je dobila skozi rudarjenje v kamnolomu.

S prodajo kamnoloma se je doslej zapletalo zaradi lastninske tožbe Sklada kmetijskih zemljišč iz leta 2017 za več kot polovico kamnoloma. Tožba še ni zaključena, če bo država s tožbo uspešna, pa kamnoloma ne bo dobila v naravi, ampak bo prejela del kupnine.

Omenjeni sklad je namreč ugotovil, da je polovica zemljišč v kamnolomu državnih. Po besedah Sisingerjeve bi moral že leta 1994 državna zemljišča v kamnolomu prenesti v svojo last, a tega takrat ni storil. Sklad je sicer junija 2016 prijavil izločitveno pravico na ta zemljišča in, kot je dejala Sisingerjeva, mu je to pravico tudi priznala.