Takšni so podatki pristaniške uprave vzhodnega Jadrana, ki upravlja pristanišči v Trstu in Tržiču.
Padec na področju kontejnerskega prometa so pripisali različnim dejavnikom, od pandemije do zaprtja Sueškega prekopa in ne nazadnje protestom proti t.i. zelenemu covidnemu potrdilu, so zapisali na spletni strani pristaniške uprave.
Tudi v kontejnerskem sektorju so ugotovili precejšnjo rast pretovora v Turčijo in iz nje. Prav v lanskem letu so tako odprli redno tedensko linijo francoskega ladjarja CMA CGM med Turčijo in pristanišči v Jadranskem morju.
Pozitivne smernice so v Trstu zaznali zlasti v segmentu splošnih tovorov, pri katerih so imeli 17,36 tone pretovora oz. 8,19 odstotka več kot leta 2020. Za več kot četrtino je narasel pretovor vozil, pri katerem so s 305.804 pretovorjenimi vozili dosegli absolutni rekord za tržaško luko.
V Trstu se lahko pohvalijo z zelenim primatom, saj je bilo tržaško pristanišče lani spet prva italijanska luka po številu vlakov. Tako so imeli več kot 9300 vlakovnih kompozicij oz. 15,1 odstotka več kot leto prej. To pomeni, da več kot polovica kontejnerjev iz tržaške luke potuje po tirih, medtem ko je cilj Evropske unije, da bi do leta 2030 dosegli 30-odstotni delež pretovora prek železnic.
Skupaj s pristaniščem v Tržiču (Monfalcone), ki ga upravlja ista pristaniška uprava, so natovorili 10.621 vlakov. Tržič je dosegel 3,28 milijona ton pretovora, kar je več kot 11-odstotni porast glede na leto 2020.
Največja luka v severnem Jadranu v najbolj zaželenem segmentu kontejnerjev pa ostaja luka Koper, ki je lani pretovorila skoraj milijon kontejnerskih enot, skupaj pa 20,8 milijona ton blaga, kar je sedemodstotna rast. Šestodstotno rast so imeli tudi pri pretovoru avtomobilov, teh je bilo lani 656.477.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje