Vzreja vodnih organizmov se je lani zmanjšala za tretjino. Njihova odkupna vrednost je znašala 6,2 milijona evrov.

Samozaposlenih ribičev je bilo lani 60 odstotkov, zaposlenih pa jih je bilo po podatkih statističnega urada 40 odstotkov. S polnim delovnim časom jih je delala več kot polovica.

Z vzrejo rib ali školjk tako v morskih kot v celinskih vodah se je lani ukvarjalo 163 ljudi, kar je pet odstotkov manj kot leto prej.

Registriranih je bilo 136 ribiških plovil ali za štiri odstotke več kot leto prej, po drugi strani pa za desetino manj v primerjavi z desetletnim povprečjem.

Ribniki za vzrejo sladkovodnih rib so lani pokrivali 244 hektarjev, kar je približno enaka površina kot leto prej. Prostornina bazenov za vzrejo sladkovodnih rib pa se je povečala za osem odstotkov, na 85.000 kubičnih metrov, kar je največja prostornina bazenov do zdaj.

Nekoliko večja je bila tudi površina za vzrejo školjk, in sicer se je povečala za tri odstotke, na 59 hektarjev.

Statistični urad je objavil tudi statistiko o proizvodnji v akvakulturi, ki se je glede na leto 2022 zmanjšala. Lani je bilo v ribogojnicah vzrejenih okoli 1140 ton vodnih organizmov, kar je tretjino manj kot leto prej in najmanj od začetka spremljanja teh podatkov leta 2011.

Največji delež je bila vzreja hladnovodnih rib, ki je obsegala skoraj 620 ton ali za četrtino manj kot leto prej. Prevladovala je šarenka; vzredili so je skoraj 590 ton ali na letni ravni za petino manj in najmanj po letu 2013. Količina vzrejenih toplovodnih rib je bila podobna kot v letu pred tem in je znašala skoraj 215 ton. Od tega je bilo največ krapov, skoraj 122 ton, kar je bilo prav tako primerljivo z letom prej.

Odkupna vrednost vzrejenih vodnih organizmov je lani znašala 6,2 milijona evrov, kar je bilo za desetino manj kot v letu 2022, ko je vzreja dosegla najvišjo vrednost doslej, in za skoraj petino več od desetletnega povprečja. Povprečne odkupne cene vzrejenih vodnih organizmov so bile na letni ravni višje za 30 odstotkov.

Največ doslej je bilo treba lani odšteti tako za kilogram krapa kot klapavic.

V okviru prostočasnega ribolova na morju je bilo ulovljenih okoli 7,9 tone rib in drugih morskih organizmov. To je bilo najmanj po letu 2015 in za petino manj v primerjavi z letom prej.

Delež rib v skupnem ulovu je znašal 63 odstotkov. Količina ulovljenih rib (4,9 tone) je bila najnižja po letu 2015 in za tretjino manjša v primerjavi z letom prej.

Več kot tretjino celotnega ulova, skoraj tri tone, so predstavljali raki in mehkužci, kar je bilo za 15 odstotkov več kot v letu prej in za tretjino več v primerjavi z desetletnim povprečjem.

Športni ribiči so v sladkih vodah ujeli več kot 150 ton rib, kar je približno enako kot leto prej.