Kot je povedal sindikalist iz Zavarovalnice Triglav Mile Zukić, od vodstva rudnika zahtevajo tudi, da preneha ovirati sindikalno delovanje.

Obsodil je pregon sindikalnih zaupnikov in sindikalnega delovanja v Sloveniji. "Slovenija ni niti Severna Koreja niti Čile v 70. letih prejšnjega stoletja, ko so vojaške hunte preganjale sindikalne zaupnike in sindikalno delovanje. V 21. stoletju v osrčju EU-ja, kjer naj bi se spoštovale človekove pravice, je tovrstna praksa številnih poslovodstev zavržena in nesprejemljiva ter jo bomo začeli sindikati aktivno kazensko preganjati," je dejal Zukić.

Napovedal je pomoč Sindikatu delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES) pri morebitni kazenski ovadbi poslovodstva premogovnika.

Zukić je vlado in DZ pozval k spremembi zakonodaje na delovno pravnem področju, in sicer v smeri zagotovitve višje zaščite predstavnikov zaposlenih, tako pri opozorilih kot odpovedih delovnega razmerja sindikalnim zaupnikom in predstavnikom v svetih delavcev ter jasne osebne kazenske odgovornosti poslovodstev v primeru neupravičenih sankcij in odpovedi.

Sindikalist Zdenko Lorber pa je dejal, da je Bećarevićeva odpoved posledica njegovega delovanja znotraj sindikata in ne domnevno spornih razlogov, ki bi botrovali odločitvi o krivdni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. "Bećarević postavlja ogledalo slabemu vodenju rudnika in slabi politiki na področju energetike in rudarstva. On je pokončen sindikalist, ki ima pogum in jasna stališča. Je borec za pravice rudarjev in ne trn v peti vsakokratni upravi premogovnika, postavlja vprašanja v zvezi s socialno varnostjo in varnostjo v jami," je dejal Lorber.

Premogovnik Velenje je septembra zavrnil Bećarevićeve očitke, da je glavni razlog za začetek krivdne odpovedi izvajanje njegove sindikalne dejavnosti. Kot so zatrdili, je razlog ta, da je Bećarević v času bolniškega staleža, v katerem je bil od oktobra lani, kršil navodila osebne zdravnice o ravnanju v času bolezni.

Glede odprtega pisma, ki ga je SDRES naslovil na nadzorni svet Premogovnika Velenje, pa so danes iz rudnika sporočili, da SDRES ni reprezentativen sindikat, saj je vanj trenutno vključeno 5,6 odstotka oz. 61 zaposlenih.

SDRES je pred tednom dni napovedal, da bo zaradi oviranja sindikalnega dela podal kazensko ovadbo zoper poslovodstvo Premogovnika Velenje. Prav tako bo zoper premogovnik kot pravno osebo ter odgovorne osebe v rudniku podal kazenske ovadbe zaradi kršitve temeljnih pravic delavcev ter ogrožanja varnosti pri delu, je še napovedal.

V rudniku so zagotovili, da sta varnost in zdravje pri delu področji, ki jima v Premogovniku Velenje posvečajo največjo možno skrb in pozornost, in da je to tudi eden najpomembnejših strateških ciljev. Po njihovih navedbah se zavedajo potencialnih nevarnosti, zato stremijo k zagotavljanju čim višjih standardov varnosti in zdravja pri delu, s čimer zmanjšujejo tveganje na najnižjo možno raven. Ustrezno skrb za varnost jame potrjujejo tudi strogi inšpekcijski nadzori, ki doslej niso odkrili kakršnih koli nepravilnosti, so navedli.

Ob tem so dodali, da v Premogovniku Velenje vseskozi poteka intenziven dialog s svetom delavcev in z reprezentativnim sindikatom SPESS, v katerega je vključenih 70,48 odstotka oz. 831 zaposlenih in s katerim sproti rešujejo vse aktualne zadeve. Kljub zahtevnim pogajanjem so v zadnjih letih dogovorili posodobljeno kolektivno pogodbo premogovništva Slovenije, uskladili enotno besedilo protikoronskega zakona za omilitev posledic koronavirusa v vseh družbah skupine Holding Slovenske elektrarne, dorekli vsebino splošnega akta o plačah in se letos dogovorili o dvigu plač v družbi za 5,6 odstotka, so našteli.

"Reprezentativni sindikat je vključen v pripravo izhodišč za zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, ravno tako smo skupaj z njim in lokalnimi predstavniki aktivno sodelovali pri oblikovanju nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda. Pri slednjem je sodeloval tudi sindikat SDRES, ki pa žal ni podal nobenih predlogov za dopolnitev ali spremembo strategije," so pojasnili v premogovniku.

Navedli so tudi, da je bila lani sprejeta nacionalna strategija izstopa iz premoga z določeno letnico 2033, letos pa je energetska kriza smer zastavljenih aktivnosti povsem spremenila, saj tudi država od rudnika pričakuje povečanje strateških zalog premoga, zaradi česar vse napore vlagajo v obvladovanje in povečanje proizvodnje, kar je ob vse zahtevnejših pogojih izkopavanja in rekordno nizki brezposelnosti še poseben izziv. Ob tem so zagotovili, da bodo naredili vse, kar je v njihovi moči, da pripomorejo k omilitvi krize na energetskem področju.