Na ministrstvu so v sporočilu po seji vlade ponovili, da so v okviru priprav predlogov davčnih sprememb, tudi s pomočjo razprav na strateškem svetu in v delovni skupini za davke, prepoznali nekatere pomembne razvojne izzive obstoječega davčnega sistema, ki bi jih bilo smiselno podpreti z ustrezno oblikovanimi ukrepi. Z bistvenim delom predlaganih ukrepov tako, kot pravijo, sledijo ciljem povečanja produktivnosti in mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva oz. dviga dodane vrednosti.

Med temi predlaganimi ukrepi je ugodnejša davčna obravnava v obliki zmanjšane dohodnine v vrednosti sedmih odstotkov prejete letne bruto plače. Z nadomestili naj bi podjetja lažje privabila visoko kvalificirane kadre iz tujine. Ukrep bo veljal za Slovence, ki so bili nerezidenti Slovenije zaradi dela ali študija ter pridobivanja izkušenj v tujini vsaj pet let, ali tuje državljane, na novo zaposlene v Sloveniji, vsi pa morajo biti mlajši od 40 let. Ugodnejšo davčno obravnavo bodo ti ključni kadri lahko uveljavljali pet let.

Poleg tega je predvideno olajšano nagrajevanje delavcev z delnicami in deleži, z ugodnejšo davčno obravnavo pa naj bi inovativnim zagonskim podjetjem pomagali pri nagrajevanju zaposlenih in zagotavljanju ustrezne likvidnosti v začetnih fazah poslovanja.

Drugi del svežnja ukrepov pa naj bi z odpravo pomanjkljivosti v davčnem sistemu izboljšal mednarodno konkurenčnost slovenskega gospodarstva in povečal pravičnost davčnega sistema. Med drugim gre za več ukrepov na področju davka na dodano vrednost (DDV), kot sta dvig meje za vstop v sistem DDV-ja in oblikovanje DDV-ja skupin podjetij, razširjeno bo časovno obdobje za koriščenje olajšave za zeleni in digitalni prehod z enega na pet let, podaljšuje in razširja se sistem ničelnih bonitet za do okolja prijazna prevozna sredstva, plačila za kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost pa bodo znova izključena iz plačila dohodnine.

Pri obdavčitvi t. i. normiranih samostojnih podjetnikov bi medtem glede na izhodišča zaostrili pogoje za vstop v sistem, obenem pa tistim, ki ta ugodnejši sistem koristijo, večinoma zagotovili nekoliko ugodnejše pogoje.

Predvidena sta tudi dvig stopnje obdavčitve sladkih in energijskih pijač z DDV-jem z 9,5 odstotka na 22 odstotkov ter sedemodstotni dvig trošarine na pivo in žgane pijače. Obenem naj bi, če bo na koncu ta rešitev sprejeta, račune morali izdajati in potrjevati tudi avtomati za hrano in pijačo. Danes jim v nasprotju z avtomati za storitve tega ni treba početi.

Pripravljene ukrepe bo ministrstvo vključilo v spremembe zakona o dohodnini, zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, zakona o davku na dodano vrednost, zakona o davčnem postopku in zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin ter v uredbo o določitvi zneska trošarin za alkohol in alkoholne pijače. V javno obravnavo jih bodo posredovali v kratkem, po napovedih v petek ali ponedeljek.

Po javni obravnavi in medresorskem usklajevanju naj bi jih vlada potrdila septembra, DZ pa pravočasno za njihovo uveljavitev z novim letom. Na ministrstvu so ponovili, da gre za prvi sveženj davčnih sprememb in da ostajajo zavezani nadaljevanju dela v smeri celovite prenove davčnega sistema. Minister Klemen Boštjančič je v sredo napovedal, da naj bi bil naslednji sveženj predstavljen do konca leta.