Odkup bi lahko financiralo z dodatno izdajo dveh evrskih obveznic.

Država je zbirala ponudbe za dolarske obveznice v nominalni vrednosti 2,50 milijarde dolarjev z zapadlostjo maja 2023, od katerih je trenutno neodplačanih 133,167 milijona evrov, in za dolarske obveznice v nominalni vrednosti nekaj več kot 2,64 milijarde dolarjev z zapadlostjo leta 2024, trenutno je neodplačanih 1,25 milijarde dolarjev.

Za dolžniške vrednostne papirje z dospelostjo 2023 sprejeti znesek znaša 6,75 milijona dolarjev, za papirje z dospelostjo leta 2024 pa je pri 575,99 milijona dolarjev. Donos ob odkupu je nanesel 1,395 oz. 1,739 odstotka, natečene obresti pa so pri 1,674 oz. 0,073 odstotka.

Ministrstvo za finance je zbiralo tudi ponudbe za triletne evrske obveznice v nominalni vrednosti 2,23 milijarde evrov z zapadlostjo konec marca leta 2023, od katerih je neodplačanih nekaj več kot 2,06 milijarde evrov, in za 15-letne evrske obveznice v nominalni vrednosti 1,50 milijarde evrov z zapadlostjo septembra leta 2024, od katerih je trenutno neodplačanih 1,50 milijarde evrov.

Za prve je sprejelo znesek 11,95 milijona evrov, za druge pa 3,06 milijona evrov. Donos ob odkupu znaša -0,60 oz. -0,25 odstotka, natečene obresti pa so pri 1,180 oz. 2,116 odstotka.

Organizatorji operacije zbiranja ponudb za predčasni odkup, ta se je iztekla v torek, so bili Barclays Bank Ireland, BNP Paribas, Credit Agricole Corporate and Investment Bank, Deutsche Bank, Erste Group Bank in JP Morgan SE, evropski del ameriškega bančnega velikana. Agent za informacije in odkup je bil Lucid Issuer Services.

Sicer pa država načrtuje dodatno izdajo dveh evrskih obveznic z zapadlostjo marca 2032 in oktobra 2050. V odvisnosti od tržnih razmer se izvedba izdaje pričakuje danes, je objavilo ministrstvo za finance.