Kot so sporočili z občine Laško, si župani želijo biti dejavno vključeni v sam projekt in biti na tekočem s časovnico, ki se vsako leto bolj odmika.

Prva študija variant za predvideno povezovalno državno cesto med štajersko in dolenjsko avtocesto je bila objavljena že leta 2008. Konec leta 2016 so v devetih občinah omenjenih regij potekale javne razgrnitve in predstavitve dopolnjene študije variant s predlogom najustreznejše variante in dopolnitvami okoljskega poročila.

V sklopu javne razgrnitve so posamezniki, občine in predstavniki gospodarstva podali svoje pobude in predloge. Stališča do pripomb in predlogov so bila objavljena sredi leta 2017. Nato so dejavnosti bolj ali manj zastale, kar je v sklopu revizijskega poročila leta 2021 ugotovilo tudi Računsko sodišče, ki je presojalo načrtovanje in vodenje projekta od ministrstva za infrastrukturo in takratnega okoljskega ministrstva.

V porevizijskem poročilu je takratno ministrstvo za okolje in prostor navedlo predvideno časovnico za sprejem uredbe o državnem prostorskem načrtu. Ta predvideva sprejem uredbe za srednji del tretje razvojne osi, ki bi potekala od Celja prek Radeč, Sevnice in Mirne do Trebnjega, do septembra 2026. Rešitve optimizirane in kombinirane trase je nato direkcija za infrastrukturo občinam v omenjenih regijah predstavila junija lani.

Za čimprejšnje nadaljevanje postopka sprejema državnega prostorskega načrta za omenjeno cesto so župani danes predlagali, da se trasa srednjega dela tretje razvojne osi razdeli na več odsekov oz. faz in da se državni prostorski načrt glede na dolžino trase sprejema po posameznih odsekih.

Napovedali so, da bodo v pomladnih mesecih ministre in predstavnike resornih ministrstev povabili na skupni sestanek, kjer bo poudarjena potreba po izboljšanju cestne povezljivosti, ki predstavlja eno izmed najpomembnejših razvojnih možnosti za vse občine na predvideni trasi.

Opozorili so, da na najbolj obremenjenem delu trase, to je na cesti Laško–Celje, naštejejo v povprečju od 15.000 do 20.000 vozil dnevno, od tega je najmanj 800 težkih tovornih vozil z maso več kot 3,5 tone. Ob tem Celje kot tretje največje slovensko mesto še vedno nima prave obvoznice.

Prav tako dnevno prevozi vozlišče v Zidanem Mostu približno 5500 vozil, kar pomeni pet do šest vozil vsako minuto. In to čez most, ki omogoča le enosmerni promet. Obenem pa je tranzitni promet med Celjem in Krškim prepovedan, a se tovorna vozila tem predpisom uspešno izogibajo. Vse to dodatno obremenjuje in uničuje državno cesto Celje–Zidani Most–Krško.

Župani so še poudarili, da je izrednega pomena tudi obnova in nadgradnja cestnega odseka prek Mirnske doline med Sevnico in Trebnjim.