Pri tehtanju o obsegu omejitev za upravo so izbrali rešitev, ki to v najmanjši možni meri omejuje pri vsakdanjem vodenju družbe, je v izjavi novinarjem pojasnil namestnik predsednika nadzornega sveta Uroš Ilić. Omejitve se torej nanašajo na strateške, finančne in kadrovske odločitve, pri katerih bo potrebovala soglasje nadzornikov.
Po Ilićevih besedah je to običajno v potencialnih prehodnih obdobjih. Na vprašanje, kaj to pomeni za sprejetje poslovnega načrta za leto 2018, je odgovoril, da ga bodo obravnavali na seji 29. decembra, dan po izredni skupščini Luke.
Na tej bodo med drugim odločali tudi o nezaupnici upravi Dragana Matića. Točko predlaga nadzorni svet, in sicer zaradi ugotovitev posebne revizije poslov Luke z izvajalci pristaniških storitev (IPS), pri tem predlogu pa uživa podporo Slovenskega državnega holdinga kot predstavnika največjega lastnika družbe.
V pripravi predlog nove uprave
Sprejetje takšnega sklepa je v luči tega skoraj gotovo, nadzorni svet pa je po Ilićevih besedah kadrovsko komisijo zadolžil, da do seje nadzornikov 29. decembra pripravi nominacijski predlog za morebitno novo upravo. Izmed razpoložljivih metod izbire kandidatov so se nadzorniki odločil za neposredno povabilo.
Ker je komisija šele dobro začela delo, do posameznih imen še ni prišla, je dejal Ilić. V medijih se je najprej omenjalo, da naj bi bil najresnejši kandidat državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Jure Leben. Ta tega najprej ni komentiral, nato pa je sporočil, da ostaja na ministrstvu, kjer bo še naprej vodil projekt drugega tira.
V nadaljevanju se je v medijih pojavilo ime nekdanjega prvega moža Steklarne Hrastnik Andreja Božiča, a je ta pretekli teden povedal, da ga vodenje upravljavca koprskega pristanišča ne zanima. Zdaj se omenjajo imena: Andraž Lipolt iz Petrola, prvi mož hčerinskega podjetja Slovenskih železnic Fersped Metod Podkrižnik in Daniel Tomljanović iz koprskega logista VV-log.
Kakšna bo formulacija razrešitve uprave?
Na vprašanje novinarjev, ali bodo lahko v 14 dneh prišli do seznama, je Ilić odgovoril, da sklep nadzornikov, če jim to ne bo uspelo, s časovnega vidika pač ne bo uresničen. O tem, kako potem naprej, pa niso govorili. Prav tako niso govorili o tem, kakšna bo formulacija odločbe o razrešitvi uprave oz. ali bo ta krivdna ali odškodninska. Kot je dejal Ilić, je nezaupnica na skupščini lahko eden od razlogov za krivdno razrešitev, a na koncu se nadzorni svet po njegovih besedah odloči avtonomno.
Glede na "zaostrene razmere in nesporazume ter nesoglasja med različnimi organi te delniške družbe" prihaja po Ilićevih navedbah do trenutka, ko je treba sprejeti odločitev, ali je nadaljevanje vodenja družbe v sedanji sestavi še realno ali ne. "Večinski delničar je svoje stališče izrazil in nadzorni svet si pred tem ne more zatiskati oči," je bil jasen.
Na vprašanje, kaj so zaostrene razmere, je odgovoril, da zaradi varovanja poslovnih skrivnosti ne more vsega povedati, a glede omenjene problematike IPS-ov so stališča nadzornikov in uprave po njegovih besedah diametralno nasprotna.
Sporno delovanje prek IPS-ov?
Uprava Luke trdi, da pri modelu delovanja prek izvajalcev pristaniških storitev (IPS) ni elementov nezakonitosti, stališče nadzornega sveta pa je, da ocene uprave ne sprejema. Nadzorniki so zato sprejeli sklep, da zaprosijo zunanjo pravno ustanovo, da se do tega stališča o zakonitosti opredeli.
Nadzorniki so obravnavali tudi predloge nekdanjega predsednika uprave Luke Gašparja Gašparja Mišiča glede rešitve spora po pravnomočni sodni odločitvi, da je bil sklep o njegovem odpoklicu s funkcije aprila 2014 ničen. Ilić je povedal, da čakajo še na odziv uprave, so pa zaprosili tudi za zunanjo oceno nastalega položaja. Položaj je po Ilićevih besedah kompleksen, a sodišče naj Mišiču ne bi prisodilo nikakršne reintegracije v družbo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje