"Pričakujemo, da se bo inflacija v evrskem območju še naprej zniževala," je na spomladanskem zasedanju Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v Washingtonu dejala Lagarde. Opozorila pa je, da "te napovedi še vedno spremlja precejšnja negotovost, ki vključuje tako pozitivna kot negativna tveganja".

Sorodna novica Vasle: Besede, kot je recesija, so se umaknile z dnevnega reda

Višja rast plač od pričakovane bi lahko po njenih besedah ohranila višjo stopnjo inflacije, medtem ko bi se zaradi napetosti na finančnih trgih ali hitro padajočih cen energentov lahko še naprej zniževala.

Marca najnižja stopnja inflacije v zadnjem letu

Marca so se cene življenjskih potrebščin v evrskem območju na letni ravni povečale za 6,9 odstotka, kar je manj kot februarja, ko so porasle za 8,5 odstotka.

Marčna stopnja inflacije je bila najnižja v zadnjem letu dni, bila je tudi precej nižja od najvišje stopnje 10,6 odstotka oktobra lani, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Se bo višanje obrestnih mer umirilo?

Zaradi izjemno visoke inflacije, ki jo je povzročilo močno povišanje stroškov energije, je ECB začel rekordno hitro zviševati obrestne mere. Toda nedavni pretresi v bančnem sektorju so zapletli situacijo in okrepili pozive k umiritvi zviševanja obrestnih mer.

V najnovejših napovedih je ECB za leto 2023 napovedal povprečno 5,3-odstotno letno stopnjo inflacije, kar je še vedno precej nad dvoodstotnim ciljem. Prihodnje leto naj bi inflacija padla na 2,9 odstotka, leta 2025 pa na 2,1 odstotka.