To naj bi se v prvem polletju še nekoliko povečalo. Največje povpraševanje se pojavlja v gradbeništvu, gostinstvu, poslovanju z nepremičninami, z najemom in s poslovnimi storitvami. Delovne sile primanjkuje predvsem za preprosta dela in za neindustrijski način dela.

Od leta 2005, ko je prišlo do pospešitve gospodarske rasti, je stopnja prostih delovnih mest presegala en odstotek, večja stopnja povpraševanja pa kljub zmanjševanju brezposelnosti kaže na neskladja na trgu, še meni Umar.

Slovenci veliko delamo, vendar le kar nam je všeč
Tudi sicer pa Slovenci veliko delamo. V septembrski raziskavi Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) se je izkazalo, da Slovenija prekaša povprečje članic po delovnem času in ima več zaposlenih z neprilagodljivim delovnim časom kot v starih članicah. Zaposleni v 27 članicah delajo povprečno 38,6 ure, medtem ko delovni teden v Sloveniji traja 41,6 ure.

Razvite države pomanjkanje na trgu delovne sile najlažje rešujejo z delavci iz tujine. Pri nas prevladujejo delavci z Balkana. Za zaposlitev v Sloveniji ti potrebujejo delovna dovoljenja, ki pa jih je zmanjkalo že junija, kar je razburilo predvsem delodajalce, saj ti delavci opravljajo predvsem dela, ki jih domačini nočejo. Že junija je bilo tako nerešenih kar 7.000 vlog. Delovna kvota za letos znaša 18.500 dovoljenj.

Konkurenca prihaja iz EU-ja
Vsekakor so velika konkurenca delavcem z Balkana po vstopu v EU postali državljani članic, saj je za njih trg delovne sile popolnoma odprt. V Sloveniji je zaposlenih predvsem veliko državljanov vzhodnoevropskih držav. Prevladujeta Poljska in Slovaška, ni pa dvoma o tem, da bo naraščalo tudi število državljanov Bolgarije in Romunije.

M. K.