Predsednica vlade je v nagovoru med drugim zagotovila, da želi vlada z ukrepi gospodarstvo razbremeniti teže krize, in ne obratno. "Tudi davčne obremenitve sprejemamo z veliko mero občutljivosti," je dejala in izrazila željo, da bi prenehali z medsebojnim obračunavanjem in spoznali, "da delujemo za isti cilj, da igramo za isto moštvo".

Današnji vrh, ki se ga je udeležilo okoli 350 gospodarstvenikov, po njenem mnenju predstavlja dobro podlago za dialog med predstavniki vlade, gospodarstva in tujih institucij. "Iskreno upam, da bomo dobro sodelovanje te trojke nadaljevali, in popolnoma sem prepričana, da pomoči drugih trojk ne bomo potrebovali. Ne bom namreč dovolila, da bi vodila državo, ki ji drugi narekujejo, kaj je najbolje zanjo," je dejala.

Bratuškova je v nagovoru še poudarila, da je iluzorno pričakovati, da bi v osmih mesecih vodenja vlade izničili posledice gospodarske krize. "Vendar lahko z olajšanjem ugotovimo, da smo zaustavili negativne trende," je povedala in spomnila, da je bil padec bruto domačega proizvoda v drugem četrtletju letos bistveno manjši od padca v prvem trimesečju.

To nam lahko vliva optimizem, je prepričana in se ne strinja z oceno predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Sama Hribarja Miliča, ki je dejal, da ura za Slovenijo teče nazaj. "Optimizem lahko nedvomno vliva tudi to, da je Slovenija z dosedanjimi napori prepričala tudi mednarodne finančne trge," je dejala in spomnila na petkovo zadolžitev Slovenije za 1,5 milijarde evrov.

To državi daje potrebno fleksibilnost pri nadaljnjih naporih za izhod iz krize, še pravi predsednica vlade in dodaja: "Hkrati lahko po dolgem času ugotavljamo, da se nam znižujejo zahtevani donosi na državne obveznice, ki so v zadnjih dneh padli krepko pod mejo šestih odstotkov in se še znižujejo." Zadovoljno ugotavlja, da je Slovenija znova postala zanimiva za vlagatelje.

"Pravo delo se šele začenja"
Prizadevanje vlade so prepoznale tudi evropske institucije, meni Bratuškova, saj je Evropska komisija v petkovi oceni ugotovila, da je državni proračun za prihodnje leto ustrezen in da so ukrepi vlade na javnofinančnem področju skladni s priporočili za postopno odpravo presežnega primanjkljaja. Evropska komisija tako "priznava, da smo pripravili ambiciozen program, ki je v fazi izvajanja". "Hkrati nas opozarja, da je še naprej potrebna hitra in celovita implementacija predvidenih ukrepov. S tem se nedvomno strinjamo," je dejala in dodala, da se pravo delo šele začenja. "V prihodnost sicer zremo optimistično, a realistično," je dejala.

Špekulacije o bančnih luknjah škodijo državi
Spomnila je, da je za gospodarsko rast nujna sanacija bank. Družba za upravljanje terjatev bank je že nekaj mesecev pripravljena na prenos prvih slabih terjatev, a je treba najprej počakati na rezultate stresnih testov. Bratuškova je ob tem znova poudarila, da so vse številke, ki se glede bančne luknje pojavljajo v medijih, popolna in nepotrebna špekulacija, ki škodi državi.

Premierka: Vlada ne sedi križem rok
Rezultati stresnih testov bodo znani čez nekaj tednov in takrat bo jasno, koliko bo treba nameniti za sanacijo bank. Vlada medtem ne sedi križem rok, je zagotovila premierka in spomnila na nedavni ukrep ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki prek programa s SID banko za kreditiranje mikro, malih in srednjih podjetij namenja 500 milijonov evrov po ugodnih obrestnih merah.

Eden izmed ključnih ukrepov se ji zdi tudi nadaljnja privatizacija podjetij v državni lasti. Kot pravi premierka, mora dober lastnik podjetju znati zagotavljati možnosti za razvoj. "Država za svoja podjetja danes žal ni dober lastnik," je dejala in napovedala, da bodo interes za dobra slovenska podjetja v prihodnjih tednih skupaj z agencijo Spirit krepili tudi na investicijskih konferencah.

Hribar Milič: Ukrepov ni ali pa so prepočasni
Potrebnih ukrepov in sprememb ni oziroma tečejo prepočasi, pa je premierko in vlado opozoril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič in spomnil, da so na prejšnjem srečanju razpravljali o tem, ali je ura pet čez 12 ali pet do 12. "To vprašanje danes ni več smiselno, saj smo prišli v situacijo, ko lahko rečemo, da ura v Sloveniji teče nazaj," je opozoril in dodal: "Ne le da je sanacija bančnega sistema prepočasna, ne le da ni strategije, kako pomagati zadolženemu gospodarstvu, manjkajo tudi ukrepi, kako zagnati razvoj ter domače in tuje investicije in spremeniti poslovno okolje, da bo bolj stimulativno."

"Ni jasne politične volje za reforme"
Poudaril je, da so gospodarstveniki zaskrbljeni nad stanjem v državi, ker se zavedajo svoje odgovornosti. "Zavedamo se, da bo Slovenija ostala samostojna, socialno stabilna in razvojno perspektivna le, če bo gospodarsko uspešna," je izpostavil. Sam je prepričan, da še ni prepozno, vendar pa še vedno čakajo "na slabo banko in novo insolvenčno zakonodajo, ki sta nujni za prezadolženo gospodarstvo". Hribar Milič je ob tem še dejal, da ne vidi jasne politične volje, da bi šli po poti ključnih reform. Po njegovih besedah še nismo dovolj pripravljeni na črpanje evropskih sredstev in se še vedno upiramo transparentni privatizaciji.

Opozoril je tudi na birokratske ovire in premajhno vlaganje v raziskave in razvoj, na povečanje davkov ter neučinkovito pravno državo. "Smo v resnih težavah, a imamo konkretne predloge. Potrebujemo družbeni konsenz, podporo za spremembe, brez katerih ne moremo uspeti," je na srečanju še dejal Hribar Milič.

Vlado pozivajo k več ukrepom
Gospodarstveniki so premierko ob sklepu srečanja znova opozorili na težave, s katerimi se srečujejo pri svojem delu, in pozvali k hitremu ukrepanju. Izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri GZS-ju Alenka Avberšek je tako ob koncu vrha predstavila več ukrepov, ki bi gospodarstvu omogočili, da zadiha, ob tem pa poudarila, da je predpogoj za vse ukrepe spoštovanje pravne države, v okvir česar šteje tudi ukrepe proti gospodarskem kriminalu, sivi ekonomiji in zlorabam z veriženjem podjetij.