V združenju so si za ukinitev kvot dve leti intenzivno prizadevali tudi sami. Kot je na tiskovni konferenci v Ormožu dejalo vodstvo združenja, so zdaj verjetno vsi spoznali pomembnost in priložnost, ki jo za kmetijstvo predstavlja proizvodnja sladkorja. Zagotovili so, da so vložili veliko truda v obveščanje vladnih in nevladnih organizacij za pomembnost pridelave in predelave sladkorne pese v Sloveniji.

"Podatki iz Evrope namreč kažejo, da na hektarju, zasejanem s sladkorno peso, lahko dosežemo skoraj štirikrat večje pokritje kot na hektarju koruze. Tudi po podatkih iz Hrvaške, kjer so pridelki nižji, je to razmerje izrazito v korist sladkorne pese," je dejal tajnik združenja Vladimir Hunjadi, ki se je ob tem oprl na študijo upravičenosti. To jo je za njih izdelala fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede.

V združenju so se za prizadevanja pri dosegi zastavljenega cilja zahvalili tudi kmetijskemu ministrstvu, ki je po njihovem mnenju v ta projekt vložilo veliko naporov. "Skupaj s še nekaterimi državami Evropske unije smo dosegli, da so se kvote po več kot 30 letih ukinile," je dejal Hunjadi.

Štiri leta za ponovno vzpostavitev proizvodnje sladkorja
Za ponovno vzpostavitev proizvodnje sladkorja imajo zdaj štiri leta časa, kar je glede na okoliščine malo, so dejali v združenju. Ker ti cilji zahtevajo novo organizacijo, združenje pa tega v sedanji obliki ne bi zmoglo niti pravno niti fizično, bodo v kratkem oblikovali konzorcij za gradnjo tovarne, pri čemer računajo na pomoč države, predvsem ministrstev za kmetijstvo in gospodarstvo in drugih relevantnih akterjev.

Združenje je že navezalo stike z morebitnimi investitorji in lastniki zemljišča nekdanje Tovarne sladkorja Ormož in opravilo nekaj obetavnih uvodnih razgovorov, so dejali. Vse potencialne pridelovalce sladkorne pese pa že zdaj pozivajo, naj se dejavno vključijo v ponovno pridelavo sladkorne pese in s tem tudi v lastniško strukturo nove tovarne, s katero si lahko dolgoročno zagotovijo varno predelavo sladkorne pese.