Poleg nepremičnin jo bo to stalo še več kot 10 tisoč evrov. "Sodnik je v sodbi celo napisal, da sem se okoristila s pet tisoč evri na račun sosedov, ker sem eno od zemljišč prodala občini," pripoveduje Žlogarjeva.

Začetki zgodbe sicer segajo v začetek 50. let prejšnjega stoletja. Takrat so namreč predniki danes pokojnega moža Marije Žlogar sosedom omogočili souporabo svojega skednja za sušenje žita. "Moja tašča je dala v souporabo skedenj za žito. Je bilo pa vedno jasno, da skedenj in zemljišče pripadata družini Žlogar in tako je že od leta 1848."

Čemu služi zemljiška knjiga?
Zemljišča v Bušinji vasi, ki jih je po smrti moža podedovala leta 1994, je Marija Žlogar odtlej uporabljala za pašo ovc. Do prvega zapleta je prišlo pred desetimi leti, ko so sosedje na njeni parceli začeli graditi objekt, zaradi česar jih je Žlogarjeva prijavila gradbeni inšpekciji.

Ta je odredila rušenje, a so sosedje nato vložili tožbo za priposestvovanje. Sodišče je sledilo njihovim navedbam in ugotovilo, da sta tožeči stranki štiri sporne nepremičnine imeli v svoji posesti in jih uživali kot svoje več kot 50 let ter tako v dobri veri pridobili lastninsko pravico.

"Jaz sem povedala, da je to moja parcela, da sem to podedovala po pokojnem možu in da zemljišče uporabljam že 22 let. Ne vem, kako se lahko kar tako nekaj priposestvuje," se sprašuje Žlogarjeva.

Iz urada predsednice okrožnega sodišča v Novem mestu so nam sporočili, da sta tožeči stranki lastninsko pravico na spornih nepremičninah pridobili originarno že leta 1972, torej že davno, preden je po pokojnem možu nepremičnine podedovala Žlogarjeva. Ta je bila še lani kot lastnica vpisana v zemljiško knjigo, za eno od nepremičnin pa je sklenila tudi pravno veljaven posel.

Dolg danes znaša že več kot 12 tisoč evrov
Občina Metlika je namreč naročila projekt gradnje kanalizacijskega sistema v Bušinji vas in ena od spornih parcel je bila na najugodnejši lokaciji za gradnjo čistilne naprave, pripoveduje metliški župan Darko Zevnik.

"Mi smo na podlagi zemljiške knjige prišli do lastništva te parcele, z gospo Žlogarjevo smo se pogovorili, dogovorili o ceni in podpisali pogodbo tudi o nakupu zemljišča." Dan pred izplačilom kupnine pa je k županu pristopil občan, ki je trdil, da je zemljišče v lasti njegove družine. "Jaz sem za teden dni ustavil izplačilo. Nato pa smo dobili mnenje tako naše odvetnice kot odvetnice gospe Žlogarjeve, da je vse v redu." A sodišče je v postopku presojanja pogojev za priposestvovanje med drugim tudi odločilo, da mora Marija Žlogar tožnikom plačati celotno kupnino, ki jo je prejela za prodano nepremičnino, skupaj z zamudnimi obrestmi, in poravnati stroške sodnega postopka.

Čeprav je bila Žlogarjeva v času, ko je sklenila posel z občino, v vseh uradnih evidencah zavedena kot lastnica spornih nepremičnin. "Okrog 12 tisoč evrov moram plačati, in če jim ne plačam, mi bodo namesto tega vzeli še preostali del vrta. Jaz pa nimam denarja, da poravnam ta dolg, moja pokojnina znaša 373 evrov."

Koga ščiti priposestvovanje?
Pri presojanju priposestvovanja morajo biti izpolnjeni trije pogoji: dobrovernost, potek priposestvovalne dobe in posest. Odvetnica Maša Potkonjak Korošec pojasnjuje, da dobra vera pomeni, "da je nekdo, ki uporablja oziroma izvršuje lastniško posest na neki nepremičnini, prepričan, da izvršuje svojo last".

Presoja dobrovernosti je po besedah dekana Pravne fakultete v Ljubljane, Mihe Juharta, zelo stroga, priposestvovanja nepremičnin pa v času, ko je zemljiška knjiga s podatki o lastništvu nepremičnin dobro urejena, vse manj.

"Tisto, kar je zelo pomembno, je – in to je tudi naloga pravnega sistema – da se varuje tistega, ki ravna pošteno. In v določenih primerih je seveda priposestvovanje inštrument, ki zagotavlja neko pravično in pošteno ureditev razmerja med strankama." Priposestvovanje se tako, denimo, pogosteje uporablja pri pridobivanju služnostne pravice, o čemer se lahko strani dogovorita sami, brez posredovanja sodišča. "Tipičen primer je neka napeljava. Jaz sosedu v nekih normalnih odnosih dopustim, da potegne cev ali kabel preko mojega zemljišča. In ker sva v dobrih odnosih, tega ne bova urejala preko sodišča. Ker torej lastnik služečega zemljišča ne nasprotuje služnosti, se služnost priposestvuje v 20 letih," dodaja Juhart.

Je priposestvovanje res legalizirana oblika kraje? Gre za zastarelo pravno kategorijo? Kako je zaščiten tisti, proti kateremu se priposestvovanje uveljavlja, in kakšni so davčni vidiki priposestvovanja? Odgovore na ta in druga vprašanja bodo iskali v oddaji Posebna ponudba v torek, 6. decembra, 2016 ob 17.25 na 1. programu Televizije Slovenija.