"Od vlade zahtevamo, da prek sistemskih rešitev prepreči takšno prodajo Mercatorja; s tem bo preprečila ne samo uničenje Mercatorja, ampak bo rešila tudi kmetijstvo in živilsko industrijo," je dejal Ladi Rožič, izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Dodal je, da se bodo v sindikatu, če banke ne bodo upoštevale predloga alternativnih pristopov k zaščiti interesov družbe, ki jim ga je poslala uprava Mercatorja in pri nastajanju katerega so sodelovali tudi predstavniki sindikata, lotili vseh potrebnih aktivnosti, da prodajo najboljšega soseda Agrokorju (pod takšnimi pogoji) preprečijo.

V predlogu so na predlog sindikata namreč tudi točke, ki se tičejo zaščite zaposlenih v družbi. Vesna Stojanovič iz sindikata delavcev trgovine ob tem izpostavlja, da je Agrokor v nezavezujoči ponudbi, ki jo je oddal 17. oktobra letos, sam navedel številne zaveze v zvezi z delovnimi mesti, med drugim tudi, da se število zaposlenih ne bo zmanjševalo, sedež družbe bo ostal v Ljubljani, akti, ki urejajo delovnopravni položaj zaposlenih, pa ne bodo enostransko odpovedani ali spremenjeni. Te zaveze so se zdaj izgubile in jih nove pogodbe ne vključujejo, opozarja.

In če tega konzorcij prodajalcev predloga ne bo upošteval?
"Prva aktivnost bo protest pred vlado v torek," je zatrdil Rožič in dodal, da bodo nato, če se vlada ne bo dejavneje vključila v prodajo in zaščitila interesov zaposlenih, pa tudi kmetijske in živilske industrije ter posredno vseh slovenskih potrošnikov, pozvali svoje članstvo, naj bojkotirajo Novo Ljubljansko banko, zaprejo svoje račune v njej in prestopijo k drugi banki. "Svojim članom bodo nudili vso potrebno pomoč pri zamenjavi banke, kar v današnjih časih ni ravno težko," še pravi sindikalist.

Bojkotu banke so se pripravljeni pridružiti tudi v živilski industriji
Morebitnemu bojkotu banke se bodo pridružili tudi v sindikatu živilske industrije, saj bo prodaja Mercatorja vplivala tudi na 12.000 ljudi, zaposleni v tej industrijski panogi, je prepričan predsednik sindikata Srečko Čater, ki ob tem razsežnosti prodaje največjega slovenskega trgovca primerja z zaprtjem tovarne sladkorja v Ormožu. "Še je čas, da se temu izognemo," je posvaril.

Po Rožičevem mnenju je iz poročanja medijev (pozneje so se v dokumente zakopali tudi v Zvezi svobodnih sindikatov) mogoče ugotoviti, da lastnikom, med katerimi je tudi NLB, sicer v večinski državni lasti, ni v korist, da pri prodaji zaščititi družbo ali zaposlene, ampak v prodaji vidijo le "kratkoročno rešitev svojih finančnih težav". Rožič je ob tem še poudaril: "Na žalost ne verjamemo več nikomur, še najmanj pa konzorciju bank z NLB-jem na čelu." Po njegovem mnenju je jasno, da "Agrokor še leta ne bo zbral denarja" in da NLB svojega deleža še nekaj časa "ne bo videl".

"Nam je vseeno, kdo je lastnik"
"Poudarjamo, da tukaj ne gre za nacionalni interes, ampak za ekonomskega. Nam je čisto vseeno, kdo je lastnik, imamo pa slabe izkušnje s Konzumom še iz leta 2008, ko je izločil vse slovenske proizvode s svojih polic," še pravi Rožič in dodaja, da očitki, ki letijo na sindikate, da so proti spremembi lastništva, ne držijo: "Veseli bomo, če pride s Hrvaške kupec, ki bo prinesel s sabo denar, ne pa, da bo podjetje izčrpaval."

Ob tem sindikati sicer vladi predlagajo, da bi sama odkupila 25-odstotni delež Mercatorja plus eno delnico in tako dolgoročno zaščitila tako interese družbe kot tudi kmetijsko in živilsko industrijo, nazadnje pa tudi potrošnike.

Tudi v KS 90 nasprotujejo (takšni) prodaji
Nasprotovanje prodaji Mercatorja so izrazili tudi v Konfederaciji sindikatov 90, ki soorganizirajo torkov protestni shod pred vlado. Kot je ob robu konference za STA pojasnil predsednik KS 90 Peter Majcen, bi takšen način prevzema pomenil izčrpavanje Mercatorja, posredno pa bi to ogrozilo na tisoče delovnih mest, saj Mercator poleg lastnih zaposlenih omogoča tudi trženje številnih domačih proizvodov.

Prodajalci interesov, sodeč po neuradnih informacijah, niso zaščitili
Podrobnosti osnutka prodajne pogodbe, ki naj bi jo Agrokor in konzorcij prodajalcev podpisala kmalu (po nekaterih informacijah prihodnji teden), so sicer v preteklih dneh že pricurljale v javnost in jo, seveda, razburile. Po pogodbi naj bi namreč Agrokor svoje zaveze vezal na pridobitev vsaj 75-odstotnega deleža Mercatorja, iz osnutka pa naj bi bilo, kot je prvi poročal časnik Dnevnik, razvidno, da prodajalci družbe vsaj za zdaj niso zaščitili niti interesov lastnikov.

Agrokorju naj bi bili namreč prodajalci (v konzorciju so poleg že omenjenega NLB-ja še Abanka, Banka Celje, Banka Koper, Gorenjska banka, Hypo Alpe Adria bank, delniški investicijski sklad NFD 1, NFD Holding, Nova Kreditna banka Maribor, Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska) pripravljeni ponuditi kar leto dni za plačilo kupnine in nizke pogodbene kazni, če ne bi pridobil dovoljenj štirih varuhov konkurence in našel virov financiranja.

Je Agrokor le posrednik?
Vmes so se pojavile tudi trditve, da Agrokor sploh nima na voljo nobenih finančnih sredstev za nakup Mercatorja, kar je vodilo do ugibanj, ali ni morda hrvaška družba le posrednik. Po poročanju Simeone Rogelj za Drugo jutranjo kroniko Radia Slovenija, naj bi v ozadju stala skupina Adris, holding v lasti Anteja Vlahovića, katerega glavni del so poleg Tvornice duhana Rovinj tudi hotelske verige na Jadranu. Z Ivico Todoričem iz Agrokorja je Vlahović povezan prek hrvaškega Tiska.