Na finančnem ministrstvu so izračunali, da se bo namesto načrtovanih 8,6 milijarde evrov letos v proračun steklo slabih 8,4 milijarde evrov. Razlika 237 milijonov evrov je nastala predvsem zaradi neuveljavitve nepremičninskega davka, manj denarja od načrtovanega je Slovenija prejela tudi iz evropskega proračuna.

Poleg tega mora Slovenija plačati za 150 milijonov evrov obresti več, kot je načrtovala, nenačrtovano pa je bilo tudi vplačilo v pokojninsko blagajno. 124 milijonov mora namreč namesto Kapitalske družbe (Kad) plačati državni proračun.

Po drugi strani so višji prilivi od davka na dodano vrednost, proračun pa je imel tudi dodatne prihodke zaradi podeljenih koncesij mobilnim operaterjem.

Ministrstva bodo morala dvakrat obrniti vsak cent
Proračunski odhodki se bodo z rebalansom malenkost zmanjšali in bodo določeni pri 9,6 milijarde evrov. Ker strukturni ukrepi niso več mogoči, bodo prihranke iskali predvsem po ministrstvih s krčenjem porabe. S tem se bo primanjkljaj povečal na 1,2 milijarde evrov, izraženo v deležu bruto domačega proizvoda pa s 3,2 na 3,4 odstotka.

Podoben okvir z 9,6 milijarde porabe in 1,2-milijardnim primanjkljajem vlada načrtuje tudi prihodnje leto. Ker pa bo vrednost BDP-ja večja, bo delež primanjkljaja glede na BDP nižji kot letos. Vlada meri na 2,8 odstotka.

Najvišji mogoči primanjkljaj mora potrditi tudi DZ
Cilj rebalansa, ki ga bo zdaj dobil v obravnavo in sprejetje DZ, je zagotoviti ustrezno izvršitev proračuna do konca leta, je pojasnila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar.

V zdaj veljavnem proračunu je primanjkljaj predviden pri 3,2 odstotka BDP-ja, z rebalansom se torej zvišuje za 0,2 odstotne točke. Upoštevaje stroške dokapitalizacije bank pa želi vlada primanjkljaj zadržati na ravni 4,3 odstotka BDP-ja, je še razložila in dodala, da se rebalans pripravlja v zadnjem četrtletju tekočega leta, zato ne more vsebovati nekih strukturnih ukrepov, pač pa je mogoče vanj vključiti le prihranke oz. prerazporeditve sredstev, kjer je to mogoče.

Vlada je na novo ocenila možnosti za črpanje evropskih sredstev in posledično zmanjšala pričakovani priliv iz skupnega evropskega proračuna za približno 100 milijonov evrov, na 1,1 milijarde evrov. "O razlogih bi morali povprašati ministrstva, ki skrbijo za izvajanje projektov, a številka je še vedno za približno 200 milijonov evrov večja, kot nam je uspelo počrpati lani," je še opozorila državna sekretarka.

Z rebalansom se povečujejo transferji iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno, kot pomembno okoliščino pri pripravi dokumenta pa je Vraničarjeva izpostavila še potrebo po zagotovitvi dodatnih sredstev za izvajanje gospodarskih javnih služb na področju železniškega in cestnega prometa ter za izplačilo nekaterih odškodnin, denimo izbrisanim.

Erjavec: Moramo pač preživeti
Danes sprejete sklepe vlade je po seji novinarjem komentiral tudi predsednik DeSUS-a in zunanji minister Karl Erjavec. Kot je dejal, z razrezom na njegovem ministrstvu ne morejo biti zadovoljni. "A moramo pač preživeti. Vsak bo znotraj svojega ministrstva poiskal manjkajoča sredstva, tako da zaključimo leto 2014," je dodal.

Z rebalansom proračuna ima MZZ za letos predvidenih nekaj manj kot 83 milijonov proračunskih sredstev.

Vlada zavrnila poročilo slabe banke
Vlada je kot skupščina zavrnila sprejetje letnega poročila Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), saj so bili z njim nezadovoljni nekateri ministri.

DUTB bo moral poročilo dopolniti, vlada pa bo napotke podala do 3. novembra, DUTB pa bo nato imel čas, da poročilo spremeni.