Komisija za nadzor javnih financ je želela podatek o stanju pridobiti zaradi različnih informacij o dolgu državnega proračuna in dolgu sektorja države, ki so se pojavile v javnosti, zato je ministrstvo za finance zaprosila za podatke o stanju konec leta 2011 in stanju na dan 10. februar letos.

Predsednica komisije Alenka Bratušek (Pozitivna Slovenija) se je sklicevala na izjavo premierja Janeza Janše, ki je pred kratkim dejal, da je dolg države bliže 50 odstotkom BDP-ja, medtem ko uradni podatki ministrstva za finance kažejo, da je konec leta 2011 konsolidiran dolg države znašal 45,2 odstotka BDP-ja, po poznejših navedbah pa je znašal 47,7 odstotka BDP-ja. Po mnenju Bratuškove gre za nekaj odstotkov razlike, ki jo je treba pojasniti.

Janez Šušteršič, minister za finance, je povedal, da naj bi bila številka, ki predstavlja dolg na omenjeni februarski datum, 14,6 milijarde evrov, a dodal, da gre za nesmiselni podatek, saj se dolg izračunava na letni ravni. Komisijo je še opozoril, da je za izračunavanje državnega dolga pristojen Statistični urad Republike Slovenije, in ne ministrstvo ali komisija za nadzor javnih financ.

Javni dolg tako je po prvih predhodnih ocenah konec leta 2011 sicer dosegel 16,8 milijona evrov, kar je 47,4 odstotka BDP-ja, medtem ko prve predhodne ocene dolga državnega proračuna kažejo, da je ta znašal 15,2 milijarde evrov ali 42,5 odstotka BDP-ja.

Šušteršič je opozoril, da je zadolževanje dinamičen proces, povezan s starimi posojili, ki zapadajo, in likvidnostnimi potrebami države, zato lahko omenjene številke občutno nihajo. Tako so spremembe med drugim nastale zaradi februarskega poplačila glavnice starega posojila v višini milijarde evrov, a se je država nato znova na novo zadolžila za 730 milijonov evrov.

Šuštaršič nižanja dolga "ne upa napovedati"
Kljub nekaterim spremembam je Šušteršič dejal, da si ne upa sklepati, da bo dolg države zaradi tega konec leta 2012 nižji. Zadolževanje bo manjše, če bo državi uspelo pri varčevalnih ukrepih, kako, če sploh, pa bo to vplivalo na dolg, pa ni želel napovedati.

Visoki stroški servisiranja starih dolgov
Opozoril je namreč na visoke stroške servisiranja posojil, ki so lani dosegli 550 milijonov evrov, letošnja ocena pa govori o že 650 milijonih evrov. Če se zviševanje ne bo ustavilo, se lahko stroški servisiranja dolga hitro povišajo na milijardo, kar pomeni, da bi s primanjkljajem zgolj poplačevali stari dolg, je dejal minister.

Ukrepi za spodbuditev rasti ne bodo dali rezultatov čez noč, je še opozoril Šušteršič in dodal, da bi lahko rezultate prinesli v roku enega leta.