S tem zakonom, ki ga mora državni zbor sprejeti do 16. julija, bo Slovenija upoštevala lansko sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je odločilo v korist deviznih varčevalcev Ljubljanske banke iz Zagreba in Sarajeva. Skupno bo poplačilo varčevalcev slovenski proračun osušilo za 385 milijonov evrov oziroma za dobrih 120 milijonov evrov več, kot je ocenjena glavnica obeh podružnic.

Zakon namreč določa tudi obrestno mero, po kateri bodo varčevalci poplačani. Do konca leta 1991 se jim bodo obračunale pogodbene obresti, obrestna mera za leto 1996 izhaja iz sodbe evropskega sodišča in znaša šest odstotkov, za preostala leta pa je ministrstvo za finance izračunalo tehtano letno obrestno mero 1,79 odstotka.

Sredstva za poplačilo varčevalcev bo vlada zagotovila iz proračunov za prihodnji dve leti. Upravičenci, teh naj bi bilo okoli 300 tisoč, bodo ob koncu leta pozvani, naj vložijo svoje vloge, tiste, ki bodo enostavne za verifikacijo, pa bodo izplačane že leta 2016. Sicer pa bo vsaka vloga morala biti razrešena v največ treh mesecih.

Zakon določa, da bo vloge ocenjeval Sklad RS za nasledstvo, ki bo zaradi tega potreboval tudi kadrovsko okrepitev. Trenutno je na skladu zaposlena le v. d. direktorice, za reševanje vlog pa bodo zaposlili okoli 30 ljudi. Ti bodo vloge primerjali z bazo podatkov nekdanjih podružnic Ljubljanske banke.