"Predhodna ocena za leto 2022 že znaša 150 milijonov ton, od tega približno 100 milijonov ton pšenice. To bo rekord v zgodovini Rusije," je uvodoma dejal ruski predsednik in hkrati dodal, da je bilo požetih že približno 138,7 milijona ton žita.

Rusija, ena glavnih svetovnih proizvajalk žita, je večkrat obtožila zahodne države, da s sankcijami blokirajo njen izvoz hrane in gnojil. Tamkajšnje oblasti opozarjajo, da sankcije sicer niso neposredno usmerjene proti ruskemu kmetijskemu sektorju, vendar ovirajo financiranje in izvoz, saj so usmerjene proti bankam in prevoznim podjetjem.

"Dostava našega žita in gnojil v tujino ostaja otežena, sankcije proti Rusiji pa bi lahko povzročile nadaljnje poslabšanje razmer in svetovne prehranske krize," je opozoril ruski predsednik.

Putin je tudi večkrat kritiziral sporazum, sklenjen julija v Carigradu, ki je odpravil blokado izvoza žita iz Ukrajine, češ da žito gre predvsem v evropske države, ne pa v najrevnejše, ki trpijo najhujše pomanjkanje.

"Žito iz Ukrajine še vedno obide najrevnejše države. Do 23. septembra so od 203 ladij, ki so zapustile ukrajinska pristanišča, le štiri odšle v najrevnejše države v okviru programa Združenih narodov," je še dodal. Ukrajina in evropske države so te obtožbe že zavrnile.

Putin se je dotaknil tudi delne mobilizacije za vojno v Ukrajini, za katero so vpoklicani tudi kmetje, kar bi lahko ogrozilo pridelek prihodnje leto, zato od regionalnih oblasti in kmetijskih družb pričakuje še posebno pozornost pri tem vprašanju.

"Rad bi nagovoril tudi regionalne voditelje in vodje kmetijskih podjetij. V okviru delne mobilizacije so vpoklicani tudi kmetijski delavci. Treba je podpreti njihove družine. Prosim vas, da temu vprašanju posvetite posebno pozornost," je dejal Putin.

Poleg morebitnih težav s pomanjkanjem delavcev zaradi mobilizacije bi lahko težave nastopile tudi zaradi znatnih padavin, ki otežujejo letošnjo jesensko setev pšenice za prihodnjo sezono.