Obisk predsednika Putina, ki je na Hrvaškem močno odmeval, kaže na željo Rusije, da si zagotovi vodilno vlogo dobavitelja plina in okrepi svoj položaj pomembnega distributerja nafte v jugovzhodni Evropi. Rusija je zainteresirana za širjenje plinske mreže v Albaniji, Makedoniji, Srbiji in na Kosovu ter na posodabljanje termoelektrarn v BiH-u. Poleg tega naj bi ruska podjetja v Bolgariji kmalu začela graditi jedrsko elektrarno.

Putin: Želimo si energetskega sodelovanja
Rusija je po Putinovih besedah pripravljena nadaljevati energetsko sodelovanje in partnerstvo z državami JV Evrope ter regijo in Evropo še naprej oskrbovati z energenti. Putin je dodal, da so vprašanja energetske oskrbe med najpomembnejšimi vprašanji mednarodne gospodarske politike, dobri gospodarski in politični odnosi pa so pomembni za stabilnost in varnost v regiji.

Putin je poudaril še pomembnost prevoza nafte iz črnomorskega v mediteranski bazen, ki bo imel nosilnost 30 milijonov ton. Podobnega mnenja je bil tudi gostitelj, hrvaški predsednik Mesić, ki je dejal, da mora biti energetski trg prost, odprt in transparenten, energenti pa dostopni vsem in pod enakimi pogoji.

Turk je poudaril, da bo energetska zanesljivost ena ključnih prioritet slovenskega predsedovanja EU-ju in dodal, da je Slovenija pripravljena na vlogo v energetski skupnosti.

Pobudnik vrha Mesić
Vrh je odprl gostitelj - hrvaški predsednik Stipe Mesić, ki je dejal, da je "energetski trg trg prodajalcev, kar pomeni, da je povpraševanje večje od ponudbe." Mesić se je zavzel za prost, odprt in transparenten energetski trg, ki bo omogočal dostop do energentov vsem pod enakimi pogoji. V sklepni izjavi predsedujočega konferenci so njeni udeleženci poudarili, da nobena država energetskega sektorja ne bo uporabljala kot sredstvo za dosego političnih ciljev ali izvajanje pritiskov.

Tadić in Putin tudi o Kosovu
Putin je imel ob robu konference v Zagrebu tudi dvostransko srečanje s srbskim predsednikom Borisom Tadićem, s katerim naj bi se posvetila predvsem vprašanju Kosova, zatem pa se bi se srečal še s hrvaškimi državniki. S predsednikom Mesićem in premierjem Sanaderjem se je pogovarjal o odnosih med Hrvaško in Rusijo ter o načrtovani gradnji naftovoda Družba-Adria proti terminalom na Krku, ki mu hrvaška javnost ostro nasprotuje.