Če so še na začetku tega tedna v poslanskih skupinah ob napovedanem protestu podpore prodajalcem v trafikah enotno govorili o potrebi po ukrepanju zoper izkoriščevalske razmere, v katerih delajo ti delavci, pa je realnost seje odbora za delo, sicer sklicane na zahtevo Levice, pokazala drugo plat pomembnosti te težave. Predsednik odbora Uroš Prikl (DeSUS), ki je za MMC zagovarjal ničelno toleranco do kršitev delovnopravne zakonodaje, je datum in uro seje določil tako, da so jo poslanci predčasno prekinili zaradi novoletnega druženja ob zakuski v preddverju državnega zbora.

Trije predlagani sklepi bodo tako na glasovanju šele prihodnje koledarsko leto. Poslanska skupina Levice je predlagala poziv inšpektoratu za delo, da izvede izredni nadzor v podjetjih Tobačna 3Dva in Delo Prodaja, ki obvladujeta večino trafik v Sloveniji. Drugi sklep bi naložil ministrstvu za delo pripravo strategije boja proti prisilnim zaposlitvam in prikritim delovnim razmerjem. Tretji sklep pa je vključeval predlog ministrstvu za pripravo poročila o obsegu poslovanja prek franšiznih pogodb.

Pred zakusko ponovitev znanih stališč
V tistem delu seje, ki ga je odboru vendarle uspelo izpeljati pred postrežbo zakuske, smo tako vnovič slišali predsednika Sindikata prekarcev Marka Funkla, ki meni, da ima trenutna oblika poslovanja lastnikov trafik prek franšiznih pogodb vse elemente delovnega razmerja in bi zato ti prodajalci morali biti zaposleni. Prodajalci v trafikah delo opravljajo kot samostojni podjetniki, a po strogih in natančnih navodilih lastnikov trafik, pri čemer pa nosijo tudi denarno odgovornost ob morebitnih napakah ali tatvinah. V praksi se tako zgodi, da en nepridiprav odnese mesečni prihodek delavca, ki mora v trafiki delati 10 ali več ur dnevno brez regresov, dopustov in podobnega.

Tudi predstavnik ministrstva za delo Peter Pogačar, ki konkretnih primerov ni želel komentirati, je povedal, da so se predstavniki ministrstva po protestu srečali s trafikanti in so seznanjeni z njihovo problematiko. Po Pogačarjevi oceni lahko inšpektorat preverja tako elemente delovnega razmerja kot tudi elemente ekonomsko odvisnih oseb, ki jim pripadajo določene pravice.

Inšpektorata za delo na seji ni bilo
Predstavnikov inšpektorata za delo na seji ni bilo, a tudi sicer je glavna inšpektorica za delo Nataša Trček v oddaji Studio ob 17h, povedala, da so na inšpektoratu prepričani, da gre v tem primeru za izkoriščanje delavcev, a pravna ureditev nima vseh elementov delovnega razmerja. Trčkova je ob tem napovedala, da bodo opravili nadzor z vidika varnosti in zdravja pri delu, in dodala, da je v tem primeru veliko lažje dokazati nepravilnosti kot elemente delovnega razmerja.

Te trditve so razburile Sindikat državnih organov Slovenije, ki je v pismu utemeljeval, da obstajajo vsi elementi delovnega razmerja, saj so bistvene podrejenost in odvisnost zaposlenih oseb in prednost dejstev pred formalno ureditvijo. Pri tem se sklicujejo tudi na priporočilo Mednarodne organizacije dela, ki poudarja, da je treba celovito presoditi vse kazalnike in da za prikrito delovno razmerje niso potrebni vsi kazalniki. V Sindikatu državnih organov Slovenije menijo, da je razlaga glavne inšpektorice za delo zelo birokratska. Temu očitku se je pridružil tudi poslanec Levice Miha Kordiš.

Poslanka DeSUS poziva k bojkotu
Predstavnika Delavske svetovalnice Gorana Lukića je zmotilo, da Delo prodaja na svoji spletni strani ponuja "zaposlitev" samostojnih podjetnikov prek franšizne pogodbe. Kritičen je bil do tega, da se državni organi pri nas zganejo šele takrat, ko problem postane tako velik, da pride v ospredje prek medijev, in tako postane politični problem na mizah poslancev. Poslanka DeSUS-a Julijana Bizjak Mlakar pa je ocenila, da bi morala civilna družba oziroma sindikati pozvati k bojkotu izdelkov podjetij, ki so v ozadju teh izkoriščevalskih praks.