Magistrico ekonomije in nekdanjo bančnico je strast do ustvarjanja in mode spodbudila, da je svoj konjiček spremenila v poklic. Danes z recikliranimi oblačili spreminja potrošniško zavest. Njeno pravo idejo podpirajo številne poslovno uspešne ženske, ki imajo v svojih omarah že reciklirana oblačila.

Iz sveta bančništva in financ ste se preselili v svet mode. Marsikomu bi se zdelo, da gre za nekoliko nenavaden korak. Kako to, da ste sploh delali v bančništvu?
Sem človek več talentov, in tudi bančništvo me je iskreno zanimalo, saj sem vendar magistrirala iz rating ocen za banke. Vendar pa dokler nisem začela resno delati, nisem vedela, kako zelo neprilagojena sem in da mi veliki sistemi nikakor ne ustrezajo. No, saj najbrž to marsikdo ugotovi, vendar zaradi varnosti, ki ti jo ponuja takšna služba, težko ostale koristi prevladajo. V meni pa je želja po avanturi in adrenalinu nagon preživetja, zato sem se odločila za bolj zanimivo pot, ki je spremenila hobi v poklic. V banki sem se velikokrat pošalila, da sem tam zaposlena samo zato, da se lahko vsako jutro uredim in poskrbim za drugačen styling. Takrat še nisem vedela, kako se bo moja usoda obrnila …

Je šlo pri odločitvi, da se posvetite čisto drugemu poslovnemu področju, za odločitev 'čez noč', ste torej tvegali ali ste se v posel podali premišljeno, z že izdelanim načrtom?
Čez noč oz. skoči in plavaj … Nekako sem globoko v sebi vedela, da bo poslovni plan prej ustavil mojo odločitev, kot jo spodbudil. Vsi vemo, da je moda težek kruh, sploh glede na investicije v promocijo, ki jo zahteva.

Začeli ste z Gospodično, nato pa posel razširili. Zdaj vodite uspešno podjetje. Koliko, če sploh, ste si pri tem lahko pomagali z državo? So bile na voljo kakšne spodbude oziroma ali ste jih sploh iskali?
Nisem jih iskala, kje pa. Če nisi umetnik ali športnik pri državi, nimaš kaj iskati. Šele zdaj s projektom Reciklirane menimo, da bomo lahko pridobili EU-sredstva. To je naš naslednji korak …

Delate sami ali imate tudi zaposlene?
Sama, šivilje in stilisti so vsi honorarno oz. po pogodbi. Glede na tip proizvodnje, ki je unikaten, menim, da je to optimalna rešitev organizacije. Če bi kdaj v prihodnosti začela s konfekcijskimi oblačili, potem bi zaposlila vsaj modeliste. Za šivanje pa je smiseln dogovor s tekstilnim podjetjem, najverjetneje kje v Turčiji, Kitajski, če želiš ustvariti dobičkonosno znamko. Npr. slovenska blagovna znamka Oktober je lep šolski primer, ki je po mojem mnenju predvsem zaradi visokih stroškov proizvodnje postala čisto nekonkurenčna. Kljub visoki prepoznavnosti so iz leta v leto ustvarjali izgubo.

Na vaši spletni strani je zapisano: Racionalna raba oblačil je temelj okolju prijazne potrošnje. Kako bi glede na zapisano razložili vaše poslovno vodilo?
Razmisli, preden greš ponovno v trgovino kupit novo obleko. Pobrskaj v omari, naredi nove stilske kombinacije, če nimaš časa, se posvetuj z oblikovalcem ali stilistom. Če rabiš kaj novega, naj ti to naredi slovenski modni oblikovalec. Kos bo sicer dražji, a je unikaten in zaradi tega zagotovo trajnejši.

Kako se torej pri nakupu oblačil obnaša povprečen potrošnik? Se vam zdi, da brezglavo nakupuje kose, ki so poceni in jih sploh ne potrebuje? Je morda to tisto, na kar opozarjate z racionalizacijo?
Res je. Nekaj je pač tudi na tem, da šoping predstavlja unikatno sprostitev in ga težko v celoti ukinemo. Priznajmo pa si, da so šopingi oblačil največkrat neracionalni. In v teh časih recesije in prekomernega onesnaževanja planeta je čas, da se ustavimo in začnemo z novo oblačilno taktiko, ki bo trajnostno usmerjena. Z recikliranjem in večuporabnostjo oblačil smo ne samo počistili naše omare, ampak se hkrati zabavali pri ustvarjalnem procesu. Prijetno s koristnim torej!

Trg se je na vašo poslovno filozofijo odzval pozitivno. Zakaj mislite, da je tako? So potrošnice naveličane tega, kar nam vsakodnevno ponujajo trgovine z oblačili?
Vsekakor so naveličane, kar kaže na zahtevnost kupca, in to je pohvale vredno. Poleg tega gre za ekološko trajnostno zavest, ki očitno je v nas in jo je treba le spodbuditi, saj jo je kapitalistično potrošništvo ustrezno poteptalo. Ampak jaz kot velika sanjačica sem prepričana, da tudi potrošništvo lahko gre z roko v roki s trajnostnim. Tudi moj projekt je očiten dokaz za to.

Usmerjeni ste v poslovno modo. Imate glede tega - če se nekoliko nerodno izrazim - slabo izkušnjo iz časov bančništva? Morda preveliko uniformiranost oziroma neizvirnost ženske poslovne mode?
Zadetek v polno! Ko sem odhajala iz banke, sem si seveda zadala, da bom poslovno žensko spremenila, jo naredila bolj pogumno, zapeljivo, sofisticirano … Na začetku moje poti sem na to zaobljubo pozabila, ker sem očitno morala dati iz sebe ven preveč idej, tako da sem večinoma ustvarjala večerne ekstravagantne obleke. No, zdaj pa sem se pozicionirala in vem, kaj hočem in kam grem. Poslovna ženska ostaja moja ikona: glede na vse dnevne odgovornosti in vloge, ki jih v življenju opravlja, si zasluži poseben poklon. Če ji ob tem uspe biti vedno urejena, pa govorimo o nenehnem garanju. To zahteva veliko časa kot tudi denarja, a je vredno. Lepa ženska, kjerkoli že, pač polepša svet … S svojimi idejami ji pri tem želim pomagati.

Je gospodarska kriza vplivala na poslovanje vašega podjetja oziroma kako se z njo spopadate?
Ne, pravzaprav mi gre v zadnjem letu precej bolje, k temu je očitno pripomogla moja večja prepoznavnost zaradi poročnih oblek za manekenko Iryno Osypenko Nemec in misico Živo Vadnov ter projekt Reciklirane.

Kaj je tisto ključno, kar bi kot pomembno za uspeh v vaši panogi posebej izpostavili?
Zavedati se, da je moda posel. In da je vse samo v promociji. Čeprav bi sam najraje dneve in dneve ždel v delavnici in se kopal med balami blaga in sanjal o tisočerih možnih kombinacijah in kreacijah …