Finančni trgi doživljajo podobne pretrese, kot so jih jeseni leta 2008, ko je bankrotirala banka Lehman Brothers. Strah pred novo recesijo in širjenjem evropske dolžniške krize, za katero vodilni politiki še nimajo učinkovitega recepta, je zbil delniške indekse na letošnje dno. Na trgu vlada kriza zaupanja, vlagatelji pa nočejo tvegati nadaljnjih izgub in razprodajajo premoženje, denar pa selijo v naložbe, ki veljajo za varno pribežališče.

Zlato je spet na rekordnih ravneh, podivjale so tudi obveznice varnih držav. Donos ameriške 10-letne ameriške obveznice je posledično prvič v vsaj 60 letih zdrsnil pod dva odstotka, čeprav so ZDA pri agenciji S & P pred kratkim izgubile najboljšo bonitetno oceno. Bil Gross iz obvezniškega sklada PIMCO pravi, da takšna lakota po obveznicah napoveduje recesijo.

Črni avgust: Dow Jones ta mesec že ob 11 %
Petkovo dogajanje v New Yorku je bilo v znamenju strmoglavljenja delnice Hewlett-Packarda. Ikona Silicijeve doline je napovedala prestrukturiranje koncerna in odprodajo licence za izdelovanje osebnih računalnikov ter istočasno tudi za devet odstotkov znižala napoved letošnjih prihodkov, kar je delnice zbilo za 20 odstotkov, na šestletno dno. HP-jevi delničarji takšnega enodnevna padca ne pomnijo po borznem zlomu 1987.

Zgovoren je podatek, da se s HP-jevimi delnicami zdaj trguje le pri 4,5-kratniku dobička na delnico, kar je približno tretjina povprečja indeksa S & P 500. Delniški indeks Dow Jones, ki je v četrtek padel za več kot 400 točk, je v petek izgubil še 1,6 odstotka. Njegova tedenska izguba znaša štiri odstotke. Že v prejšnjem tednu je Dow izgubil 5,8 odstotka, teden prej štiri odstotke. Če ne bo bistvenega izboljšanja razmer, bo avgust najbolj črn mesec na Wall Streetu po paničnem oktobru 2008.

V petek se bo spet oglasil Ben Bernanke
Širši newyorški indeks S & P 500 je že 17,6 odstotka pod letošnjim vrhom. V zadnjih dveh tednih je bila razprodaja tako silovita, da je trg v najbolj preprodanem položaju po marcu 2009. Dividendna donosnost ameriških podjetij, vključenih v S & P, znaša 2,25 odstotka in je višja od donosnosti 10-letne ameriške obveznice, kar se je zgodilo šele drugič po letu 1950. Dobički podjetij so sicer še vedno visoki, marsikje rekordni, toda v zadnjih dneh so kar zbledeli zaradi slabih makroekonomskih kazalcev.

Če bo svet res zdrsnil v recesijo, se bodo tudi dobički krepko zmanjšali, po nekaterih napovedih za okrog 35 odstotkov. Težko je napovedati, kam se bodo obrnili tečaji v prihodnjih dneh, gotovo je le to, da velike nihajnosti, torej skokov indeksov v eno in drugo skrajnost, še ni konec. Morda bo kakšno bilko upanja ponudil Fed. V petek utegne na rednem letnem srečanju v Jackson Holu predsednik Zveznih rezerv Ben Bernanke namigniti, da se pripravlja 3. krog kvantitativnega sproščanja (QE 3).

Tudi na Kitajskem se rast prehitro upočasnjuje
Razvita Evropa je pretekli teden izgubila šest odstotkov, merjeno z indeksom FTSEurofirst 300, ki je v območju dveletnega minimuma. Omenjeni indeks je avgusta izgubil že 16 odstotkov in kaže na največji mesečni padec od njegove uvedbe leta 1999. Frankfurtski DAX30, ki je bil 2. maja vreden še 7.600 točk (s tem je bil več kot dvakrat višje kot marca 2009 ob vrhuncu finančne krize), je v petek dopoldne padel vse do 5.345 točk, s čimer je bil že 30 odstotkov pod letošnjim vrhom.

Zlasti skrb vzbujajoča je novica o vsega 0,1-odstotni rasti nemškega gospodarstva v zadnjem četrtletju, medtem ko se je v Franciji rast povsem ustavila. Ne le v ZDA (pri banki JP Morgan Chase pravijo, da bo v zadnjem četrtletju rast le enoodstotna) in Evropi, rast BPD-ja se bo upočasnila tudi na Kitajskem, ocenjujejo analitiki. Pri Deutsche Banku so zapisali, da utegne biti rast kmalu le še sedemodstotna, potem ko je bila lani desetodstotna.

Bi morali Ljubljansko borzo kar zapreti?
Indeks SBI TOP je v preteklem skrajšanem tednu izgubil skoraj štiri odstotke, pri čemer je tečaj Petrola padel za sedem odstotkov in je pri 173 evrih na osemletnem dnu. Še najmanj, za 1,31 odstotka, se je znižala vrednost Mercatorjevih delnic. Najprometnejša Krka se je pocenila na 56 evrov. V ponedeljek so v standardni kotaciji začele kotirati delnice zreške družbe Unior, ki jih verjetno čaka podobna usoda kot preostale papirje: zniževanje cene in nizka likvidnost.

Morda pa je to še dobro - Jože Mencinger je za Mladino povedal: "Še sreča, da Ljubljanska borza nikoli ni bila preveč likvidna. Če bi bila, bi med letoma 2005 in 2008 omogočala še več hazardiranja in škode. Kakšne so koristi od Ljubljanske borze? Se na njej zbirajo prihranki za investicije, se na njej oblikuje prava vrednost podjetij ali zagotavlja njihovo dobro upravljanje? Nič od tega."