Končno poročilo izrednega notranjerevizijskega pregleda odloka o porabi sredstev sklada za podnebne spremembe za leti 2022 in 2023 je bilo po navedbah ministrstva izdano 24. oktobra. Poročilo so poslali Komisiji za preprečevanje korupcije, ki so jo obvestili tudi o sprejetih ukrepih.

Že pred izvedeno revizijo je namreč ministrstvo zaznalo, da bi v povezavi z izvajanjem nekaterih ukrepov lahko prišlo do nepravilnosti. Zato je prekinilo izvajanje ukrepa Promocija sinergijskih učinkov okoljske in energetske politike za povečanje odpornosti družbe in spodbujanje prehoda k nizkoogljični družbi ter ga izključilo iz odloka. Odpovedalo je tudi pogodbo o dodelitvi sredstev na podlagi ukrepa, ki je bila sklenjena z družbo Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS).

Drugih uradnih postopkov ministrstvo za okolje in prostor ni sprožilo, bo pa, kot zagotavljajo, s pristojnimi organi aktivno sodelovalo v vseh morebitnih postopkih ugotavljanja okoliščin in odgovornosti pristojnih oseb.

Izredno obremenjujoči izsledki

Na časopisu Dnevnik, kjer so neuradno pridobili izsledke interne revizije, so medtem razkrili, da so izsledki za prejšnjega ministra Vizjaka in njegove sodelavce izredno obremenjujoči. Po navedbah časnika prikazujejo, da je Vizjakova ekipa na ministrstvu sredstva iz denarnega sklada kanalizirala k HESS, kjer je prejšnji minister služboval pred prevzemom ministrovanja.

Eden od primerov naj bi bil zgoraj omenjeni ukrep promocije, po katerem je bilo HESS dodeljenih 1,5 milijona evrov iz sklada. A ukrepa, kot so po pisanju Dnevnika ugotovili revizorji, se niso domislili na ministrstvu, pač pa na HESS.

"Iz razpoložljivih dokumentov izhaja, da je določitev namena ter opis ukrepa in meril za ukrep 'promocija' v izvedbi družbe HESS v okviru njenega Centra za obnovljive vire namesto ministrstva pripravil kar predstavnik upravičenca, ministrstvo pa je prejeto besedilo preneslo v gradivo za obravnavo v vladi," na časniku citirajo ugotovitve revizije.

Revizorji tako niso našli dokumentacije, ki bi pričala o tem, zakaj je ministrstvo tej družbi namenilo omenjena sredstva, saj da v državnih strateških dokumentih ni podlage za financiranje tega ukrepa. Našli niso niti "ustrezne in verodostojne investicijske dokumentacije", zato gre pri tem za kršitev javnofinančnih predpisov. Revizorji so ugotovili še, da je ministrstvo v medresorsko usklajevanje predložilo drugačen dokument kot v javno obravnavo ter s tem kršilo predpise glede sodelovanja javnosti.

Povrh vsega pa so na ministrstvu po ugotovitvah revizorjev, ki jih povzemajo pri Dnevniku, želeli financirati program, s katerim bi HESS hkrati pridobival prihodke tudi na trgu. To je tako nova kršitev zakona o javnih financah, saj gre po ugotovitvah revizorjev za dvojno financiranje, v primeru njegove izvedbe pa bi šlo tudi za nedovoljeno državno pomoč.

Vprašljivost financiranja

Na vprašljivost "učinka in upravičenosti financiranja takega ukrepa z vidika ciljev in namena sklada za podnebne spremembe" ter na spornost načina izbora izvajalca naj bi po pisanju časnika v medresorskem usklajevanju opozorilo tudi infrastrukturno ministrstvo, ki ga je tedaj vodil Jernej Vrtovec, vendar pa je pozneje v postopku sprejemanja odločitve na vladi pripombo umaknilo.

Do zelo obremenjujočih zaključkov so revizorji po pisanju Dnevnika prišli tudi ob analizi drugega ukrepa, ki se je znašel v programu porabe sredstev iz podnebnega sklada. Vodstvo ministrstva je trem načrtovanim hidroelektrarnam na srednji Savi (Renke, Trbovlje, Suhadol) v podnebnem skladu namenilo 600.000 evrov, a revizorjem ni uspelo ugotoviti, "kaj, v kakšnem obsegu ter na katerih pravnih podlagah naj bi ministrstvo financiralo na srednji Savi". Ministrstvo namreč tudi v tem primeru ni pripravilo investicijskega dokumenta.

Ob tem naj bi dejansko želeli financirati nekaj, kar naj bi bila obveza koncesionarja, ki bo po načrtih gradil hidroelektrarne, družbe Holding Slovenske elektrarne. Eden takšnih ukrepov je ureditev ribje steze. Za inženirja za ukrepe naj bi brez javnega razpisa izbrali družbo Infra, pri čemer niso opredelili obsega del, ki naj bi jih ta družba opravila.

Vizjak: Pri dotičnem ukrepu nisem sodeloval

Vizjak je za Dnevnik povedal, da z revizijo ni bil seznanjen, zato tudi izsledkov ne more konkretno komentirati. Zatrdil je, da se je dosledno izločal iz zadev in da tudi pri omenjenem ukrepu ni osebno sodeloval. "Ukrep in program je odobrila vlada," je poudaril in opomnil, da HESS na koncu denarja tako ali tako ni dobila.

"Trdim, da bi bil ukrep promocije dober in tudi izbor HESS podpiram, saj je ta družba v naši državi naredila največ za obnovljive vire energije," je še povedal. Namen revizije je po njegovem prepričanju diskreditacija, saj se kot preiskovanec ni imel priložnosti izjasniti, kar je "pristransko in nekorektno".

O tem, kaj si mislijo o praksah prejšnjega ministra in vlade, so državljani svoje povedali na referendumu (o zakonu o vodah op. STA) in volitvah, o morebitnih nezakonitih dejanjih pa bodo presojali pristojni organi, pa so zapisali na ministrstvu pod novim vodstvom.