Prestrukruiranje ladjedelnic je ena glavnih problematik na poti Hrvaške v EU. Foto: EPA
Prestrukruiranje ladjedelnic je ena glavnih problematik na poti Hrvaške v EU. Foto: EPA

Družba se po poročanju časnika Slobodna Dalmacija zanima za nakup ladjedelnic Brodosplit, BSO in Brodotrogir. Za ta korak so se po besedah Joza Dragana odločili potem, ko so z rusko vlado sklenili dogovor o obnovi njihove ribiške flote.

Povod za ponudbo posel z Rusi
Posel, ki vključuje gradnjo različnih plovil, je namreč po Draganovih besedah vreden skoraj 10 milijard evrov in je sklenjen za daljše obdobje, zato so z omenjenimi tremi ladjedelnicami podpisali sporazum o gradnji prve serije ladij. Ob tem so oddali tudi ponudbo za nakup vseh treh ladjedelnic.

Že pred mesecem dni, še razlaga Dragan, so o svoji nameri obvestili tudi hrvaško vlado in predsednika Stjepana Mesića, kar je potrdil tudi Leo Begović s hrvaškega ministrstva za gospodarstvo. Za časnik je dejal, da je podjetje Riko group svoj načrt podrobno predstavilo in da je to, vsaj po njegovem mnenju, impresivna serija specializiranih in visokotehnoloških plovil. Omenil je še, da je ponudba zelo resna.

Hrvaški križi in težave z ladjedelnicami
Vprašanje prestruktuiranja ladjedelnic predstavlja sicer enega izmed glavnih in najtežjih težav pri pogajanjih o vstopu Hrvaške v Evropsko unijo. Hrvaške ladjedelnice so namreč za svoje preživetje odvisne od državne pomoči, kar pa je v nasprotju z zahtevami Bruslja, ki je zahteval njihovo prestrukturiranje ali pa zaprtje.

Ladjedelnice ustvarijo osmino vrednosti hrvaškega izvoza in skupaj zaposlujejo kar 11.500 delavcev, vendar od vseh šestih (poleg že omenjenih Brodosplita, BSO-ja in Brodotrogirja še Kraljevica, Uljanik in 3. maj) pozitivno posluje le ladjedelnica Uljanik v Pulju. Prestrukturiranju so vseskozi nasprotovali zaposleni v ladjedelnicah, ki se bojijo izgube svojih delovnih mest in ob tem opozarjajo, da je od njih posredno odvisnih 160.000 ljudi.