Analitiki Standard & Poora so pripravili tri scenarije razpleta bližnjevzhodne krize, ki vsi vplivajo na ceno surove nafte.

Če bo poskus uvedbe premirja med Izraelom in Libanonom propadel, v konflikt pa bi se z zaprtjem strateško pomembne Hormuške ožine vpletel Iran, bi cene nafte lahko poskočile tudi do nepredstavljivih 250 dolarjev za sodček. To bi sprožilo krizo svetovnih razsežnosti, saj bi ameriško gospodarstvo padlo v globoko recesijo, ki bi se hitro razširila še na ostale trge.

Skozi Hormuško ožino med Iranom in Omanom v Zalivu namreč poteka trgovanje z nafto iz Kuvajta, Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov, zaradi česar bi svetovni trgi čez noč ostali brez velikega deleža dobaviteljev tega energenta. Kriza, kot smo ji bili priča na začetku 1980-ih let bi se ponovila.

Drugi scenarij: Iran ustavi dobavo nafte
Po drugem scenariju bi Iran kot opozorilo ZDA zgolj omejil ali ustavil dobavo svoje nafte (dnevno načrpa 2,7 milijona sodov), zaradi česar bi cena nafte poskočila prek sto dolarjev, in se nato ustalila pri 95 dolarjih. Kriza bi trajala dobro leto dni, saj bi Iran proti koncu prihodnjega leta zaradi lastnih interesov verjetno spet začel dobavljati nafto. Kljub temu se v tem primeru ameriško gospodarstvo ne bi moglo izogniti blažji recesiji, saj že zdaj kaže upočasnjevanje rasti.

Analitiki kljub temu opozarjajo, da tovrstna izsiljevanja z omejevanjem prodaje nafte niso tako nevarna, kot je videti. Tovrstni embargo ima po navadi več "lukenj", saj nafta teče v tisti smeri, kjer diši denar. Če prodaja zaradi političnih razlogov ne bo več potekala na uradnem trgu, bodo tankerji še vedno pluli. Posle se bo sklepalo pod mizo. Iransko gospodarstvo je namreč močno odvisno od izvoza nafte, zato se Teheran verjetno ne bo zavzemal za njeno popolno ustavitev.

Tretji scenarij: Pomiritev na Bližnjem vzhodu
Najbolj verjeten in hkrati optimističen je tretji scenarij - pomiritev napetosti na Bližnjem vzhodu. Zaradi tega bi cena nafte padla na na 70 dolarjev do konca letošnjega leta, leto 2008 pa bi se končalo pri ceni 60 dolarjev za sod. Ameriško gospodarstvo bi tako nadaljevalo s približno 2,5-odstotno letno rastjo.

Za sodček ameriške lahke surove nafte je danes treba odšteti 76 dolarjev, londonski brent pa stane dolar več.