Koncern Siemens, ki sodi med največje na svetu, je pred tremi leti iz svoje strukture izčlenil družbo Siemens Energy za proizvodnjo vetrnih turbin na morju, plinskih elektrarn in vodikovih tehnologij. Siemens Energy s 94.000 zaposlenimi se je nato združil s špansko družbo Gamesa za proizvodnjo vetrnic na kopnem. Združitev je terjala velika finančna sredstva.

Poleti so se na turbinah pojavljale tehnične težave, ki so stale 6 milijard evrov. Poleg tega je podjetje udarila rast stroškov materialov in surovin, ki je niso mogli prenesti na naročnike. Oktobra je delnica Siemens Energy v samo enem dnevu strmoglavila za 35 odstotkov.

Čeprav ima podjetje za okrog 110 milijard evrov naročil, mu banke niso več hotele posojati denarja. Matična družba Siemens se je od težav ogradila, konec leta je svoj delež v Siemens Energy zmanjšala na vsega 17 odstotkov.

Je pa po napornih usklajevanjih na pomoč priskočila nemška država – z jamstvi v znesku 7,5 milijarde evrov. Družbo je pred tem ob predstavitvi naložbe v vodikove elektrolizatorje obiskal kancler Olaf Scholz: "Tukaj ste del nečesa velikega. Kajti vstop v večgigavatno proizvodnjo vodika ponuja ogromen potencial. Samo 12 elektrolizatorjev bo proizvedlo 28.000 ton vodika za industrijo in sektor mobilnosti. S tem se bo prihranilo 250 ton ogljikovega dioksida. Za to bi običajno potrebovali 25 milijonov dreves. To ustreza površini gozda, ki je večja od celotne zvezne dežele Berlin."

Nemška vlada je poslala signal, da ne bo pustila propasti podjetij z vrhunskimi tehnologijami, od katerih sta odvisna zeleni prehod in industrijska prihodnost države. Finančne garancije za Siemens Energy, ki bo imel letos 4,6 milijarde evrov izgube, mora potrditi še parlament.

Niso pa vsi navdušeni nad državno pomočjo. S prstom kažejo na slabo upravljanje in na možnost, da podjetje odproda dejavnost vetrne energije na kopnem. Letos so na borzi med drugim razočarala tudi podjetja Sartorius, Zalando in Bayer.